Pesha

Ja, tudi če se vrneš v prvo razmerje, se ne smeš vrniti v prvotne razmere, kajti le te so te pripeljale do sedanjega stanja iz katerega si poiskala nekakšno možnost "pobega". Če se odločiš za prvega, morata zagotovo malo preurediti medsebojne odnose. Seveda pa je predpogoj, da prvemu vse poveš!

ta je pa res huda.....

Ne vem, kaj je s to zeleno....jaz sem imela pa zelene bulerje (ko se jih še ni dalo pri nas kupiti) in zeleno nalakirane nohte Zdaj svojo drznost občutim pri oblikovanju ritma in kvalitete svojega življenja. Dovolim si miselno razširjat obzorje, da nisem vpeta v vsakdanji ritem delovnika, da vidim stvar, način.....ki mi je všeč, in si jo(ga) upam živeti.

Čestitam Marsi, Mitju in vsem, ki ste povezani z LN, in želim pozitivnega razvoja še naprej!

Sokrat je imel zame najboljši moment, ko je enkrat opisoval, da leži na kavču z rač. v naročju, ves razlezen, en štumf mu bo zdaj zdaj dol z noge padel (tukaj se mi je slika pojavila ), pa da se bo samo še prestavil v posteljo........takrat je bil tak, on sam, ne pa v pozi velikega zapeljivca, ki pa me vendarle, moram priznati, velikokrat nasmeji....to njegovo širokoustenje

Zanj že................................................................... vsaj tako pravi

O, Sokrat, če Freuda bereš si pa še sam sebe malo razloži....izbira starejše partnerke, ki očitno nima pripomb na to, da gre Sokratek vsake toliko časa ven na lov, ampak ga lepo doma čaka in skrbi zanj, kot mamica za otročička bi lahko rekli, se ti ne zdi Vsekakor pa te je Contesa zadela v nulo, kaj jamraš nad ponudbo najstnic, če so pa te edine, ki jim pristopaš, saj jih na izi fasciniraš z lučkami in si pol car! To je pa zate tudi glavni namen, da se potrdiš, je pa to pri najstnicah najlažje doseči! Kar iščeš to najdeš!

POPOLN moški, tip, človek....(ne pa popolEn)....pripomba pač, ker so me oči bolele.... Drugače pa je zame popoln moški tisti, ki mi je kos

ti si pa prav pasji..... pa se mi je zdel, da sem te slišala mukat...

zdaj pa ti muuuukaš...

Si kar predstavljam Bobnarja , ki sladko šepeta....una pa muuuuka zraven...pa ne ve zakaj se gre

Pokowc, sem že prej prebrala...yelloweyes

oj lana1, sva istočasno opazili...

JAAAAA! Ko pogovor gladko teče, pa samo midva veva kaj mi med vrsticami govori!!!!

Glej, saj mene nič ne moti če drugi delajo, mislijo, hodijo, živijo.... počasi, kar naj sami zase. Najedat me začne, ko se vtaknejo vame in me zapnejo, ko mi začnejo krasti pozornost, moj čas....nekateri enostavno "žrejo" druge, ker jim primankuje pozornosti v življenju ali kaj jaz vem kaj in potem se obesijo nate :xx!: :xx!: :xx!: Sem se že naučila, da jih v takih primerih tako lepo elegantno skinem s sebe počasi in potrpežljivo drugače pa imajo vso pravico da sami zase živijo kakor njim ljubo

Aakhut, na petkovi pa dobr zgledaš....

Sem se spomnila na enga hudičevga mulca, ki mi je vrgel varovalko v glavo, ko sem bila stara ene 5-6 let, me je kar kri zalila... ...pa sošolka mi je padla na roko in mi jo zlomila.... ...pa pred petimi leti sem drsala, padla na lepem in si ful glavo razbila, me je zmanjkalo za par trenutkov...to je bil psihičen šok...takrat sem se zbudila iz enga miselnega vzorca, ki ga zdaj ne furam več od takrat sem prisotna v sedanjosti in pozorna...in nimam poškodb

Ja, jaz sem mu tudi povedala...se mi je zdelo prav, zaradi sebe, zaradi njega...ker je šele potem lahko sledil odkrit pogovor...pa odločitev potem res ni bila težka

Chebula, sem bila v tvojem položaju...ostala pri prvemu, kajti če bi drugi bil pravi, bi bil tako močan, da bi me odtrgal od prvega brez dvoma, v hipu, brez obžalovanja....tako pa sem dojela, da je bil le trenutna fascinacija... ..pa mi ni žal, sem se pa vprašala zakaj se mi je drugi sploh zgodil? Kako da mi je prišel na pot...kljub vsemu prinesel svež veter, novo energijo, drugačno zaznavanje mene same kot ženske (pa ni bilo nikoli nič več kot pogovor).... to je moja izkušnja in moj nasvet tebi....kakor koli se že odločiš pa ne prehitevaj...počakaj, da se čustva malo umirijo...

č.v.e.k.a. z nama je potem takole

Se tudi jaz stinjam, pri meni je to definitivno najtežja preizkušnja....NIMAM POTRPEŽLJIVOSTI DO POČASNOSTI v kakršni koli obliki. Ko začutim, da me nekaj, nekdo...zadržuje, da bi se dalo to hitreje narediti, izgovoriti, doumeti.....mi kar vroče rata pa se moram zadrževati da ne pop...in zato mi življenje naloži kdaj prav dolgotrajne preizkušnje, ko se mi že trga, pa si moram reči še malo pa bo! pravijo, da se počasi daleč pride...

Hvala za hiter odgovor, drugače pa kot rečeno: šla v akcijo in nabiram informacije...

drugače sstane si me pa prav razdražil s tole soljo ko te berem vsepovsod, da se bom informirala glede tega. Še posebej, ker se ukvarjam s športom, kolikor toliko zdravo jem, ful ne solim hrane, ker mi ne gre po okusu (če jaz kuham moram vedno soliti po svojem občutku pa še ščepec dodati, da je potem tisti večinski okus) pa se nikakor ne morem znebiti 1.5 kg kolikor mi fali do idealne teže. No, pa po pravici povedano imam kar nekaj simptomov podsoljenosti (suho kožo, vsako leto več rjavih pik po telesu... , sem imela tudi že glivice na nohtih ). A to, da ne maram soli in jo torej v povprečju zaužijem veliko manj kot drugi mi nič ne pomaga?

Dobro povedano! Ampak videz je res nekakšen prvi stik s sočlovekom, vizualno naj bi se ob prvem stiku premerili v mikrosekundah! Dejansko pa je videz "problem" pri tistih, ki so obsedeni z njim, saj je to vse na kar stavijo, sebe zvedejo na videz, identifikacija osebe je obleka, frizura, čevlji...saj je res, vsi smo šli skozi to fazo v najstništvu, ko smo se žrli zaradi videza, obleke...ampak če človek pravilno zori, bo sčasoma uvidel, da obleka še zdaleč ni vse in bo to presegel ter znal nositi stvari, ki so njemu všeč pa četudi to ni trenutni trend! Zmogel bo biti individualen in se iztrgati iz dikatata večine. Moda je za ljudi brez domišljije! Sama se prav rada u nulo uštimam, kjer je na prvem mestu dober izgled telesa (po možnosti čim manj maščobe) in lepa koža na obrazu, z obleko ne pretiran poudarek na nobenem delu telesa (beri prsa, noge ...) sam stil obleke tak malo drugačen, čeprav se je z leti to umirilo in zdaj sploh ne bodem v oči tako kot v najstništvu (ne potrebujem več te potrditve da obstajam), make up ja, vendar čim bolj naraven, čevlji skoraj nujno posebni, drugačni, glavni motiv pri štimanju pa je ženstvenost. V bistvu imam razdelan odnos do videza in mi ni vseeno kako izgledam, telo je ogledalo duše, zato misel, da je videz vstopnica do bližnjega, v bistvu pove zelo veliko. Ja, je vstopnica, saj s svojim odnosom do videza pokažemo kdo smo, kako razmišljamo, kakšen odnos imamo do sveta. Zato se samo določeni fantje zanimajo za po modi uštimane punce, in samo določenim puncam so všeč fantje z dredi in določenim niso všeč ljudje, ki se jim vidi, da se dobro počutijo v svoji koži samo zato, ker so nase dali coto, ki je ful moderna...