Pesha

Ne obstaja! Najbližje temu je materinska ljubezen...drugače pa vsi ljubimo samo dokler smo ljubljeni, spoštovani, dokler nam partner posveča pozornost.....dokler dobivamo feedback, partnerja kot takega pa ne ljubimo, vedno pogojujemo z njegovim odnosom do nas.

jaz govorim o temu, ne o načinih zapeljevanja...pri katerih je jasno da ženske z videzom in moški z besedami....

Tamara- mislim da to velikokrat drži pa še palce prečekiraj se strinjam.... sem prebrala, da ti je Aira napisala, da še MALCE prečekiraj

Opažam, da s(m)o ženske dosti bolj agresivne pri vem tem, da so ženske tiste, ki nesramno zapeljujejo, pa naj bo poročen ali pa ne...se mi zdi, da bi ženska prej izdala svojo prijateljico in spala z njenim partnerjem, kot pa moški s prijateljevo punco...

Andres, sploh ne gre zanj, ampak zame. ne vem, kje si razbral, da gre zanj, pravijo, da ljudje po sebi sklepajo te mora tvoja malo odvezat... Zakaj jaz nisem, sem že povedala... Tudi če bi odkrila, da me vara on, to ne bi bil tako velik problem kot pred leti, ne bi se mi svet sesul...bi zagotovo oprostila. Kot je rekla majica vsak po svoji vesti in odgovornosti...pač, če razumeš zakaj te sploh vleče k drugemu/drugi, potem veš, da je vse v tebi, vse potrebe po potrditvi, po oboževanju, vsi manki, ki jih tvoj partner že pozna, pred drugim se pa delaš, da jih nimaš...saj to je normalno, da hočemo biti taki, skozi v stanju zaljubljenosti, ker je to čista ekstaza, vendar pa to ne more trajati večno, ker s partnerjem zorimo in prek njega odkrivamo sebe, s tem pa se je treba soočiti, ne pa bežati v nek idealen svet, kjer igramo popolna bitja, boginje in bogove v očeh zaljubljencev, kajti varanje je ravno to, iskanje adrenalina, lastne večvrednosti s pomočjo druge osebe, ki se (še) ne zaveda, da smo navadni ljudje... Zato se mi zdi varanje popolnoma plitev in zelo kratkotrajen odnos z drugo osebo, s katerim nič ne pridobimo, razen trenutnega občutka večvrednosti, ki pa mine, in veliko izgubimo, saj razrušimo odnos s partnerjem, predvsem pa varamo sebe, kdo smo in kaj nam je sploh pomembno, v tem primeru samo mi sami.

Prava ljubezen je brezpogojna, torej jaz ljubim svojega partnerja ne glede na to, kaj on počne, čeprav se mi zdi to res malo utopično...po moje je ljubezen res vzajemno čustvo...in tudi sama se nagibam k temu, da kot partnerja resnično lahko ljubiš le eno osebo in s to skozi čas in skupne izkušnje doživljaš nove nivoje življenja... in seksa (ko smo že pri varanju).

malo večje srce s plemenitimi občutki...pa Ninotu dvakrat ne bi bila všeč če bi pa lahko izbirala, bi imela dolg raven nos, majhni mi niso všeč, dajo ženski preveč punčkast videz...moški mora imet pa tudi tak taprav nos, lahko tudi rimski, samo da ni premajhen

babe pa zmeri mislimo, da je una s katero nas je (ali pa nas bi rad) prevaral ful slabša od nas, da se sploh ne more primerjat z nami, skratka krava!! Pa to sploh ni res Sicer pa je varanje popolnoma brezvezno in hinavsko do samega sebe, če to skrivaš pred partnerjem. Delaš se, da si v monogamnem partnerstvu, partner ti zaupa, ti ga pa lomiš naokoli in se skrivaš :xx!: Priznam, še pred kratkim mi je en tip kar spodnesel tla pod nogami, ampak da bi pa šla z njim kar takole, se mi zdi pa prav brezveze. Itak je šlo le za fascinacijo, obojestransko, ko se še ne poznaš in si drug o drugem misliš le v superlativih, pa tako me je gledal kot da sem boginja....pa se mi je fino zdelo pa sem kar cvetela...potem ga pa malo spoznaš pa vidiš, da to pa le ni to, da mi kot partner sploh ne bi ustrezal...in če bi šla z njim bi imela en nekvaliteten seks, kajti seks na hitro, zaradi seksa samega, zame pač ni...varanje vidim kot iskanje potrditve samega sebe, stalni partner te vidi kot človeka, nekdo nov pa te vidi kot boginjo, opazi tvojo lepoto in to ženske odnese, moški pa isto, tista druga ga posluša, se mu posveti...pa je glavni. Vedno se je treba vprašati, kaj partner išče drugje! Na kvalitetnem partnerstvu pa je itak treba delat pa se pogovarjat pa eksperimentirat, da ni dolgčas. Mogoče varianta svobodnega partnerstva...da si dovolita oba imeti druge spolne partnerje, ampak potem to sploh ni več varanje, a ne? Sicer pa ne poznam tipa, ki bi privolil v to.

Da še tebe obdelam Mick...da vidimo...dve ..od tega eni dovoliš privilegije predvidevam, da tisti z več avtoritete...druga je pa simpl....torej mami popuščaš pri njenih zahtevah punce, ki si jih izbiraš (si izbral) pa so prekrotke zate da bi mami povedale, da se v tvojem stanovanju ne kadi ...ustreči hočeš pa obema (z repinclom???) Marsa in Znova interpretacija je bila narejena ob predpostavki, da sta svoji imeni "posodili" Mickovim sanjam...

Imaš prav, da ne gre sanj kar posploševati, ker nagovarjajo vsakega posameznika drugače in so odraz njegovega doživljanja sebe in sveta. Dobro je razumeti čemu sanje, o čemer piše tudi Jung, in šele potem razvozlavati njihov simbolni jezik, toda to niti ni nujno, kajti vse se lahko odvija na nezavedni ravni, predvsem pa je bolj pomembno čustvovati, občutiti kaj so sanje vzbudile, kot pa razumu "razložiti" pomen sanj.

Če ti samo namignem, so to sanje o tebi sami, kajti vsak človek ima v sebi notranjega otroka, ki je del njegove osebnosti, navadno pa naj bi predstavljal travmatično obdobje, ki ga posameznik še ni čustveno predelal...vsak otrok pride do obdobja, ko se mu zdi, da ga starši ne marajo, navadno je to takrat, ko mu začnejo dajati prepovedi, lahko pa je to le občutek, ki spremlja odraščanje in torej odcepljanje od staršev...mogoče nisi dovolj čutila ljubezni staršev, da si niste kazali čustev...skratka itak so naše sanje vedno o nas samih, v tvojem primeru bi pač lahko razbrala, da si na nek način začela imeti rada sama sebe, mogoče nek del sebe, ki je bil do sedaj potlačen in se ga nisi zavedala, da pa si pri tem prehitela svojo mamo kaže, da si mogoče imela ta čustveni manko ravno pri njej....je pa to res groba interpretacija, ki naj ti samo pomaga pri razlagi...

Si bil tako skromen z opisom, da si lahko samo z domišljijo pomagam... :o nino si uletu vmes, tole gre Micku...

Mick, kar povej o čem sanjaš...

Če bi sanje razlagala v simbolnem jeziku, ki ga je uporabljal tudi Jung, bi zaroka med moškim in žensko lahko pomenila tudi pomirjenje ali integracijo tvojega moškega in ženskega dela psihe, kar bi pomenilo, da si sprejela tudi moški princip svoje osebnosti in ga v pravem odnosu združila z ženskim principom osebnosti, čeprav to navadno označuje poroka. V sanjah ne pomeni največ zgodba, ampak bolj naše čustvene reakcije, kaj sanje vzbudijo v nas, kajti sanje so simbolni jezik s katerim nas nagovarja naše najgloblje bistvo. Tudi to je smer, v kateri lahko iščeš razlago svojih sanj... ...sicer pa se mi zdi, da si nekje drugje omenila, da se letos omožiš torej se te sanje že uresničujejo

Saj, da je astrologija le ena izmed poti spoznavanja človekove duše, spoznavanja samega sebe, to sem tudi imela v mislih in s tega vidika mi je prav zanimivo sebe razlagati v njenem kodu. Bolj se mi zdi problematično to, v kateri smeri razmišljamo, in sicer, se preko zvezd spoznavam, svojo osebnost...tako ali tako potem sama pri sebi vidim ali se luna v tem in tem znamenju pri meni kaže ali ne, ali pa se DOLOČAM, ko preberem da bi morala s položaji planetov biti taka in taka?? in se potem nezavedno začnem tudi tako vesti?? Moč človekove volje namreč razumem kot usmeritev njegovih misli in s tem vibracij, ki jih oddaja in posledično prejema! Pa saj pri meni ni problem, ker ne poznam astrologije tako dobro, tudi ne iščem razlage prihodnosti nasploh, ampak me pa res zanima pri tebi, pa pri Marsi na primer, vidva lahko preko vpogleda v astrološke pozicije predvidita tudi prihodnost, kako se bo določena stvar razvila...in tu je moje vprašanje, kako vedenje o tem vpliva nate? Oziroma ali to sploh počneš(ta)?? Dejansko si lahko predočiš potek svojega življenja in potem slediš zemljevidu? Sicer pa ali ne vidi človek le tistega, kar hoče videti? Nekoč sem prebrala, da JE BISTVO ODGOVORA V VPRAŠANJU! Torej se na nek način sam določiš, svojo pot, nezavedno prebereš v zvezdah odgovor, ki ga iščeš in potem imaš impulz, ki si ga potreboval za neko odločitev. Vnaprej določeni...seveda smo na nek način vnaprej določeni, že s tem, ko se rodimo na zemlji nam je določen način življenja, družba nam določi norme in vrednote, ki jih moramo sprejeti....ampak tu sem imela v mislih to, da sama nočem prehitevati časa in preko astrologije, kart, vedeževalk...izvedeti kaj se mi obeta. Verjamem, da si z osredotočenostjo na sedanjost, s tem, da dajem energijo v stvari, ki jih počnem, sama tlakujem pot v prihodnost. Od mojih reakcij, izkušenj, zrelosti...je odvisno v katero smer me bo zaneslo, kaj se bom naučila in to prešla, in česa se ne bom naučila ter zato dobila še eno možnost. In ne določa položaj zvezd kako bom ravnala v določeni situaciji. Na en način gre za odgovornost do lastnega življenja, kajti ljudje preradi rečejo, da so rojeni pod nesrečno zvezdo in so torej zvezde "krive", v resnici pa sami nimajo stika s svojim bistvom. Ja, res je vse relativno, zato pa pravim, če ti zvezde kažejo smrt, jo lahko razumeš kot fizično in boš umrl, lahko pa je samo smrt dela tvoje osebnosti, ko greš na višjo stopnjo zrelosti. Bistvo odgovora je v vprašanju, zato pravim, da sami sebe določamo.

Lahko pa si prevzem moževega priimka razlagaš kot trofejo ženske! Naj vsa družba ve, katerega je izbrala (beri ulovila)!

še zmeraj lovi in lovi in lovi in nikakor da ujame, ker se ne zaveda, da je že ulovljen got it, sokrates?

Aira, psihične težave torej...

Na primer Kdo pa nima težav s težo zaradi bolezni? Najsi bo fizična ali psihična...ni opravičila

Sama ne verjamem v to, da me horoskop določa, kdo sem in kakšna sem. Astrologijo jemljem kot še en poskus razvozlati človeško dušo. Verjamem, da smo vsi ljudje enaki v možnosti, torej da imamo VSI V SEBI VSE LASTNOSTI, ki pa se razvijejo in kažejo različno, v različnih okoliščinah glede na naše okolje, čustveno in duhovno zrelost...že pri branju astroloških tem v tem forumu sem opazila, da se iste lastnosti, ki jih imajo ljudje popolnoma različnih astroloških znamenj, utemeljujejo na različne načine: eden je ognjevit, ker ima sonce v ovnu, drug je tak zaradi lune v ovnu, tretji ima nekakšno konjunkcijo, četrti kvadrat.... torej imamo recimo končno število človeških lastnosti, ki pa jih je moč utemeljiti na nešteto astroloških položajih... Sploh pa verjemem v neskončno moč človekove osebne volje, zato v primeru zgornjega citata pravim, da sta umrla, ker sta kao "vedela", da bosta umrla in sta to priklicala nase. Uporabljam pa astrologijo za odkrivanje plasti človekove osebnosti...tudi na sebi...samo ne verjamem, da sem vnaprej določena! To pa ne! Pa brez zamere in lep pozdrav vsem!

pokowc, a si ti pol suh al debel?

kje pa ti živiš??? A se ne zavedaš, da moški izbirate, ženske pa izberemo?!!! Seveda prevzamemo priimek, saj se družina navzven, proti družbi, identificira po moškemu, navznoter, družinsko in duhovno življenje, pa imamo pod komando ženske!