Aira

ta prvo res. smrt pa... tudi. joj kaj sem zdaj ugotovila (ker smrt me nič ne gane... nasmehnem se kot ob rojstvu) ni obsedenost. je sprejemanje.

bravo. :palec:

imam lilit v vodnarju 8. hiša

pravkar sva se celo nekaj pogovarjala z očetom, pa se ni drl je prišel ves v svojem stilu, napadalnem, pa sem se kot ponavadi zaprla, in zakaj da mu nič ne povem??? potem sem pa podrezala da dela iste napake pri mojem bratu, pa se je čisto stopil. jaz pa še malček ledena

:palec:

upam da obstaja.

to pa storimo tako da skušamo razumeti kaj je za vsem tem... kakšne izkušnje je oseba ki je bila groba do nas imela, zakaj je čutila toliko negativnega v sebi. če ne veš kaj je ljubezen je ne moreš dati. s tem, da se dvignemo nad svoj nižji jaz, negativna čustva... in vse to nadomestimo z ljubeznijo in razumevanjem, zdravimo sebe in odpremo pot tudi drugim... čim več ljubezni je na svetu tem manj bo takšnih izkušenj.

Amis fajn da si se nam odprla jaz bila nekaj časa tudi na tabletah (pomirjevala, antidepresivi...) pa je bilo samo še slabše, ker sem zlorabljala. pa tudi ne verjamem v te umetne reči, ki naj bi pomagale pri tako delikatnih zadevah kot so čustva. :xx!:

to je pa lahko. pač ljubiš z dušo, kar pomeni da seks pride kot posledica ljubezni, duše, čutenja, razumevanja, globine... potem pa seks če ga sploh rabiš po vsem tem . zakaj pa te to zanima.. kakšen bolj konkreten vzrok?

maybe. ampak če ni vode ni vode. bo treba drugič ožeti trepalnice, mogoče se kaj nabere.

Skwo skušaj prerasti vse skupaj. skušaj razumeti širšo sliko. se odpreti ljubezni. bistvo je očem nevidno. čutiš krivdo? pravijo da so naša doživetja karmična posledica naših prejšnjih dejanj. mogoče je občutek krivde od takrat, ko si mogoče ti isto počela z drugimi. in si zdaj rabila to izkušnjo, da doživiš, da se nekaj naučiš. kaj misliš, da smo se morali naučiti tisti, ki nam je bila dana izkušnja nasilja bolj ali manj intenzivna? mogoče čutiti z drugimi, občutljivost na njihova čustva... mogoče je bil otreba zlomiti naš ego, našo lastno obsedenost z močjo? kdo ve. Mogoče, če vsak pri sebi prebrska, najde nekaj pozitivnega kar je prišlo ravno zaradi te izkušnje.

nice ne vem če je res... ampak lepo se sliši včeraj sem se malo pocmerila... ampak jaz se bolj čudno cmerim, malo me potišči v grlu, pride solzica v oko, dve in konec I am a fighter!! Sanjalica- nekateri moški odložijo kamen ki jim leži na srcu tako da se zderejo na ženo ali na otroke... ali vsaj tistega otroka ki mu gre bolj na kurac. Malo sadizma v tem. Ampak je res. Kar ni prav ni prav. Zato je treba kazati čustva, jokati, se pogovarjati o čustvih... da pridejo teževe ven in se razčisti. Ne pa tlačiti vase. Zato je več agresije pri moških, potlačevanje čustev+ fizična premoč. Hmm... malo sem povezala dve temi. Bravo Micky ki kaže čustva. plus točke

:xx!: :xx!: :xx!: Volkec

thx Tamara

mhm. priporočam riževe vaflje imajo zelo dober papirnat okus.

Živio 1budala zakaj pa takšen nick :o|o: res je to kar praviš. včasih nam je namenjeno doseči, preseči naše korenine, starše in to...hm. usoda pa za to poskrbi na svoj način. dobro je da potegnemo iz vsega največ kar se da, modrosti, razumevanja in tako zmagamo ...

da jih izkoreninimo, da nimajo več moči nad nami... da se oddaljimo od njih in jih opazujemo iz drugačnega zornega kota. nismo več tista šibka oseba, ki dovoli da tolčejo po njej, ampak nekdo ki odloča o sebi in o svojem življenju... zato pač spravimo izkušnjo v besede v zavest- da se soočimo z njo. potlačiti je najslabše. zdaj imamo moč. težave... predstavljaj si eno ascedentalno rakico, ki jo je oče gnjavil... no tako je. :xx!: ampak se ne pustimo kakšni utrinki se ti pojavijo? kaj se dogaja v teh trenutkih? ne boj se soočenja s tem. kar čutiš lahko zdraviš...

Sprašujem se koliko nas je kdaj izkusilo fizično zlorabo- udarce, bolečino zaradi verbalne grobosti v družini morda, celo spolno zlorabo... (Je takšna tema že odprta mogoče?) Moja "bolečina" je iz OŠ, ko se nisem znala postaviti zase in sem bila na milost in nemilost prepuščena agresiji in tenkim živcem svojega očeta. Pač prideš iz šole ne pospraviš sobe on pride domov in se začne... prasica neumna itd. in klofute, potiskanje, metanje mojih stvari po tleh, potem se postavi pred tebe in se ti v oči posmehuje in te zmerja, tako da se počutiš še bolj kot drek in te je grozno strah njega... in življenja sploh, posledično si tudi nezaupljiv do drugih predvsem moških. Med drugim se spomnim dogodka- 12 let- in sem imela v sobi omarico v kateri sem imela nametane šolske stvari in podobno. in pride se dret, mi vrže knjige v trebuh, da zletim v drugi kot sobe, zmeče vse stvari iz omarice in razbije okvir za sliko takšen s steklom, ki je bil darilo za rojstni dan od moje best frendice... takšne in podobne stvari, ki jih otrok težko prebavi. In opore ni bilo od nikoder, ker so vsi mislili, da si to zaslužim, ko sem potožila mami pa teti. Od mame je tudi padla kakšna klofuta, ko sem bila neubogljiva. Ampak ji ne zamerim, ker se je velikokrat tudi postavila zame in je bolj mehka oz, se z njo da pogovarjati. Mislim da je veliko tega vplivalo na težave, ki jih sedaj odpravljam. OK- olajšanje Ima še kdo kakšne izkušnje?

mislim da tukaj ni nobene finte. ampak se mogoče, ko ženska joka v moškem vzbudi občutek krivde, ker on naj bi bil zaščitnik in če joka pomeni da mu ni uspelo. zato doživljajo to burneje kot ženske. ženske vemo, da je to ventilček, nič tako hudega. moški pa se mogoče ob joku ne znajo primerno obnašati, ker mislijo da morajo biti močni, takoj vse poštimati... hočejo analizirati..? ponavadi poljubčki, objemček vse reši, pa kakšna tolažeča beseda... ni treba nič praktičnega poštimati... le čustvena opora je potrebna

Res...? kakšna čustvenost. lepo.

Bigm

Mick

sem prav razočarana moški nimajo jajc priznat da jokcajo

:xx!: raje tatu kot piercing.