:xx!: :xx!: :xx!: se lahko tukaj spraznim? včasih imam občutek da je vsega konec, da je vse brezupno... včasih celo pogledam v karte, da bi videla kako in če sploh naprej. (da se malo držim teme ) In potem ta razdvojenost v meni- ena stran bi se borila kot zver za to kar hoče, druga pa obupava ob vsaki oviri. In vsakič znova ugotovim da se moram držati ta prve, če hočem da mi kaj uspe. je pa težko- ko nosiš v sebi konstanten boj- med naučenim in notranjim, med tistim kar hočejo drugi in tistim kar ti hočeš in ti je namenjeno. ... in potem se sprašuješ (vleti druga stran) če morda nimajo drugi prav, da res ni ničesar več, da je bistvo tako črnobelo, vsakdanje... in tega ne moreš sprejeti in prikličeš drugo stran ali pa se izgubiš v svojem idealizmu in fantazijah, kjer ti ne ena ne druga stran ne moreta pomagati. ker so fantazije same po sebi izgubljanje energije- je torej bistveno delovanje- in spet se začne boj- gor, dol. včasih pomislim, da ni morda rešitev v tem, da postaneš robot, da te čustva ne ganejo, da slediš le svojemu cilju, trdnost, moč.... ampak to je spet skrajnost in nobena skrajnost ni dobra. če bi le imeli modrost, ki bi nam omogočala pogledati v knjigo življenja v naprej... da bi izbrali najboljšo pot, ko ne vemo kam.