Dan za pozabit, a veče da se pamti.... neka dušica prihaja na ta svet, obiskala novopečena atija pa mamija.... Hm, vidim da se staram, kr naenkrat razumem , da so atiji dost bolj ranljivi, zaskrbljeni, kr ne vejo...kaj bi ta vmesni čas počeli.....zmedeni in prestrašeni. Ko bi vedeli, da je največ kar lahko storijo za svojega prihajajočega otroka, da ljubijo njegovo mamo . Zaupanje , pozornost, nežnost, ščepec zaupanja vase, da bodo dobro opravili svojo nalogo. sem morala takoj v akcijo in mu dat hitno pomoč, pa ne dihanja usta na usta sam malo sem ga kostolomsko nalomila, revež doživel tak šok...da je rekel, da je čudežno boljš sam, da bi ga pr mir pustila. Mama pa čist v svojem svetu odsotna, zasanjana, ponosna in lepa na tak nebeško angelski način, en tak posebn sij umirjenosti.... ja to je takrat, ko čakaš prvega. Potlej ko pride drugi, nimaš cajta spljoh, kr komaj loviš lastni rep. Zaključek je bil pa nartalepši...šla sem na vrh zmajeve črte , v dolini lučke in tisoč usod, tam na nebu pa se prižiga nova zvezdica. Novo življenje v ta svet, da se nasmeje, razjoče, da objame in stisne ,da vdihne in izdihne vso modrino neba , se povalja po travah sveta in mogoče nekega dne sred noči pozdravlja v tišini noči novo življenje Naj posveti malo svetlobe tudi v vaše sanje kakor darilo z neba! aftermidnight.blues S solzo se bratim s svojim hrepenečim srcem, a z nasmehom izražam radost , ker obstajam.Hočem , da mi v globini duše ostane lakota po ljubezni in lepoti.Ko se spusti večer, cvet zvije svoje liste in zaspi objemajoč svoje hrepenenje.A ko se zasvita jutro, odpre svoja usta, da sprejme sončev poljub...(Kahlil Gibran)