tale nedelja je bla pa dan za zapomnit zlezla v en hrib tam enih 800-900 nadmorske višine, toplo ,sonček tla vsa mehka, ko najgostejša preproga, sam na vrhu mal ledenega snega,prekrasno, sploh kr sem prbremzala na vrh lih ob sončnem zahodu, kaj je blu lepu, na vrh neba kristalno jasno nebo, od spod pa rahle meglice, sonce pa v čisti zlati kopeli... srečala vse polno razcvetelih trobentic, pa zvončkov nenavadno res, prmejdun, če neb sama vidla neb verjela, takole v začetk februarja... ajde pozabmo, da sem vmes mal zašla ampak to še ni blo najhuj, najhuj je to da sem izgubila en uhan, se mi je kr stemnilo, orka motorka, pa še nobene vrednosti nima, čist navadn ponikljan pleh, pa še bolj navadn kamen, pa me je čist zamorilo skratka takole pol ženska spozna, da je čist navadna pleh pička :xx!: če koga moti naj zbriše al scenzurira, sam kaj naj počnem z enim uhanom nu tak, če se maš ne vem kaku fajn, se že najde kaj, kar ti zagreni življenje :xx!: dobro se pokrijte, zunaj je ledena noč