lia

pih nemrem te rešit, še sebe ne znam lahko se sam skup utopiva v piri

joj nehajta,....đizus, kok vaju mam raje, ko sikata da vama bo čimprej bolj Mick pa Bela Vrtnica

wau tole mi je pa prav všeč, neko strast voham , kdo bi si mislil

prevod prosim sej nisn poliglot, še slovensko bolj švoh čitam, sploh če mi mularija ekran na glavo obrne

Odlomek iz pesmi Bogu je šlo na smeh Alojz Ihan **** Še huje pa je s človekom, ki ga preseneti ljubezen da obnemi, kot da ni prave besede In čudaško sili prav tja, kjer ne zmore ničesar reči Takrat je edina rešitev v iskrenem jecljanju Da se jezik nauči besede za tisti strah in za tisto ljubezen In vmesnih besed, ki prinesejo smeh Kjer je vsaka resnica sveta obvladljiva z radostno lahkoto In je ljubezen igra, ko je šlo Bogu najbolj na smeh.

Odlomek iz pesmi Slonje pokopališče Alojza Ihana ***** Vsaka strast je spomin Ko v telesu zadrgeta občutek prvega boja Z vznemirjeno bradavico Vsaka strast je radosten občutek v dlaneh Ki so stiskale in grabile in božale vznemirjeno dojko In vedno bolj čutile podzemne tokove tistega vrelca Ki nebeško špricne čez obraz in v oči In potem mehko zalije usta Zato je po ljubljenju treba sesati jagode namočene v vino....

Kako ubežati pred lokomotivo, ki te zasleduje v prdoru in čeprav se lokomotiva spremeni v bivola ali tigra,predor pa razširi v stepo in čeprav postane tiger samo antilopa ali celo majhen bel zajec, iz stepe pa vodi asfaltna cesta naravnost do tvoje sobe, v kateri je zajec le še muha, ti pa ležiš na postelji in strmiš v strop, kljub temu še vedno ostane tisto: kako ubežati? Alojz Ihan

Čas je, da si povemo, če si sploh lahko kaj povemo in da si damo, če si sploh lahko kaj damo. Čas je in kmalu bomo ostali tudi brez njega. Alojz Ihan

O bit, usmili se nas in nam povej kaj je smisel življenja, ali je jahanje oblakov , ležanje na plaži s čiwawo na straži ali je hop Marinka ali je bedna žalostinka delam, delam , delam kot zamorc

što..menimo se lejko to še ni prepovedano če se že kadit ne sme, lapam še lahko to bi bil dober zakon, ko bi obdavču lapanje

o tem ne dvomim nikdar

njen trenutek prihaja me grabi za vrat prhaja njen čas in okna zapiram

preveč ekstremno radikalen nea vidiš da se začenjam uravnotežat

Tao Te King pravi takole: Veliki človek ve, kar mora vedeti. Bolan ne ve, kar bi moral vedeti.

Nekoč sem živela v mestu, ki je imelo velik drevored prelepih dreves ob poti do hiše.Kadarkoli je zapihal veter , se je pot prekrila z vejicami in listjem.To je podobno občasnim nesrečam.Ljudje opazijo izgubo vejic ali listov, toda ne opazijo dreves , ki neprestano rastejo vse močneje in višje. V svojem osebnem. družabnem in poslovnem živjenju naletite na ovire, so samo znak normalne rasti.Takoimenovane nesreče so padajoči listi, ki so prav tako znak nenehne rasti. Moramo prepoznati, da so nizki ciklusi znaki nadaljne rasti.Če naše notranje bistvo ne ostane mirno in uravnoteženo, se poškoduje naša energija in se poškoduje naše ravnotežje. Koristno uporabimo okoliščine,ne dovolimo da nas poškodujejo v vitalne dele .

JAZ NISEM JAZ. SEM TISTI, KI GRE OB MOJI STRANI IN GA NE VIDIM, KI GA VČASIH ZAGLEDAM IN KI NANJ VČASIH POZABIM. TISTI, KI MOLČI, VEDER, KO GOVORIM, TISTI, KI ODPUŠČA SLADKO, KADAR ČRTIM, TISTI , KI HODI TAM, KJER MENE NI, TISTI, KI BO STAL POKONCI, KO UMREM. Juan Ramon Jimenez

Zaupajte v stalnost naravnega cikličnega gibanja. V dobrih časih ne bodite preveč vneti, temveč predvidite obrat, v slabih časih ne bodite preveč potrti, ker bodo minili. Nič ne obtiči za vedno. Lao Ce

večino časa preživimo ob izumljanju že izumljenega v namesto da bi preprosto uporabili danosti zakaj bi enostavno če lahko komplicirano

popihaš jo lahko samo pred sabo drugih ne morš popihnit ker te zaprejo v najboljšem primeru pihneš enega al pa dva

če ti je prijetno oboje aakhi oboje prijetno iz glagola "prijeti"

ej Liu, je že zrihtanu, je rekel ribon, ti sam mirno

lepo te je spet dotikati dotaknjeno odtaknjeno nataknjeno odtisniti dotisniti stisniti v objemu praznine

nič več fant ampak moški, pa take magnetne oči uboge bejbe takle privlačen strup

Negativna čustva črpajo življensko silo in jemljejo seksualno energijo.Ker imamo preveč negativne čustvene energije, se vsi naši organi pregrevajo smo vroči, nepotrpežljivi, nagli v srce, mrzli prestrašeni v ledvica, mlačni zaskrbljeni v vranico, hladni, suhi, žalostni, boleči v pljuča.... Zakon energije pravi, da energije ni moč uničiti, ampak jo lahko le spremenimo.Če sami čustev ne obarvamo s potrpežljivostjo, zaupanjem, radostjo, pogumom se nam z odlaganjem strahu, nepotrpežljivosti, strahov, jeze ....vrača again and again Ker je nevzdržna jo odlagamo in jo mora pobrati nekdo drug, ta jo spet odloži in tako je sklenjen krog . Zato svoje smeti reciklirajmo sami. Je bolj ekološko, bolj čisto in manj boleče, za nas in za druge.

Amis zate, pa zase, da malo obnovim teorijo, sem naredila dva zapisa v blog, Skriti dar pa Vzrok in posledica od enega poševnookega ovi Pluton od Džefa Grena je tud men zdrmal notranji mir, ker sem mi zdi total nemogoče spelat, ovi poševnooki mi pa tak mal volje da, da se mrbit da kej v našo korist spreobrnit preber mogoče ti bo pa kaka misel kako iztočnico dala, da morebiti nisi čist odvisna od viharjev in puščav tega sveta