lia

face men je pa kr cel telešček šteknil....kaj priporočata

drgač pa tole glupa ameriška propaganda....tole kar si zbrskala diana na youtube bykerji so najboljši folk, enga ne poznam , ki bi bil približek tega, kar hočejo tile američani povedat....posiljujejo uni v belih srajcah in zapeti do vratu :xx!:

Saj veš , da se prelije, vse se preliva iz ene čaše v drugo, nekaj kar je bilo oktobra sladek mošt je lahko na Martinovo sladko in žlahtno vino, že danes , ko pust straši pred vrati je lahko ogabna kislica, ako ni pozorno in venomer negovano.Še za kis ga ni več moč uporabiti, samo zliješ ga lahko v jamo. Dandanes je težko najti dobro vino in dobrega kletarja. Že kvalitetno grozdje se težko dobi, iz kislih , drobnih , gnilih jagod težko se kaj sladkega izcedi. Pa če se že znajde kakšen sladek žlahten grozd se v množici kislic popolnoma izgubi. Tako se rado zgodi, da se svetloba v temi izgubi.Med ljudmi pa še prav posebej, se preliva in priliva , tako počasi, da se sploh ne ve kdaj, vsak iz svoje čaše zliva in včasih , se komu čaša napolni in ta ki je zlil,niti ta , ki se mu v roki polije , ne vesta zakaj. Takrat je jako sitna reč, oba sta polita in mokra in zebe.Sploh, če je takle mraz pa sneg pa noč. Če ni sonca na nebu, da bi ogrel in posušil. Takrat sicer veš, da se je samo nalilo do roba, kar je bilo že zdavnaj namenjeno, ker vsaka čaša ima pač dno in lahko v njej neseš samo toliko, kolikor je volumna,prej al slej se napolni, to se ve. Ne ve se, zakaj pa to zmeraj povzroča nelagodje, prizadetost pri tistem , ki zliva in pri tistem, ki je polit. Pa saj veš, da se preliva iz izvira v potoček , iz potočka v reko in včasih v deltastem izlivu, tako nevsiljivo in blago, včasih pa kot hudornik z bregov pridrvi. Pa saj veš, mogoče veš to še bolje od mene, ti ki čašo držiš in iz moje preliva se v tebe. Saj sva samo čaši

lepa mandarina, pa fajn tvoj blog, se že veselim novih zapisov

ej diana nisi ti ne ljuta i ne prizemljena..... dobila po smrčku kar sem iskala prav presnet je treba pazit na misli, se kuj uresničijo so me prizemljili pa ne sam to , zabili v tla

ŠKODA, RES ŠKODA , KER UNIS VEČ NIČ NE NAPIŠE, RABIM KOT KRUH, KOT VODO KOT ZRAK, NEKAJ LJUTEGA, NENAVADNO, ENOSTAVNO, PRIZEMLJENEGA Sem hotla mal prebrat spet, kar je ljutega napisal, pa je vse zbrisano,ima objav 0 ha, ko to tamo pjeva, oni koji briše sve što piše

Saj veš , da se prelije , ko pride do roba sklede... Saj veš, da reka poplavi strugo... Saj veš , da se iz bane prelije po kopalnici.... Saj veš, da se skoz preliva, zato pazljivo ravnaj z vodo... Ampak kaj početi s tem kar me preplavlja, prihaja od nikoder v valovih in zmeraj teže je to nadzirati in ohranjati v mejah in obrzdati naval strasti. Ognjeni zublji Kako naj vem, kako obrzdati ognjene zublje, če gori že od ne pomnim kdaj, čeprav so me obzidali kamniti skladi, so trdno vsi priprli duri, na vsake toliko nevidna roka priloži poleno suho, zapiha burja kraška in vzplamti v prekrasnem divjem ognju in nebo nikar ne daj da se približa roka tvoja, da se ne greje noga tvoja tisti čas , ker vem, to dobro vem da v plamenu divjem nihče se samo ne ogreje v pošastni divji slasti izgorim ko ovijem se s plamenom okoli tvojih okončin.

vem zarja , ti čist verjamem, poleg tazga levjega fotra, pa ovnovske mame, maš že od malih nog ful pressing

diham na škrge lovim minute ki bežijo neznano kam v grozljivosti dogajanj včasih vmes v mislih te pobožam pojdi z menoj v toplice bova lepa bova fit jaz bom mela malo manjšo rit ti pa malo bolj močne roke

z menoj mam traktat o žlahtnosti v blogu ja zamenjam tono te teorije za kilo prakse vsak dan, pa eno kilo sam zame prosim

pih, tak kak si rekel...sam jst še bloga ne znam napisat niti slik svojih kreacij not nalepit, bemu opet neko veselje pa nič talenta...hec ne, zmeraj najbolj z veseljem prepevajo oni, ki so čist brez posluha pa iz totih pravih načinov je tud že cela znanost

to sploh ni pomembno pomembno je ali sploh imamo kaj povedati, kaj dati ali celo kaj poslušati, kaj sprejeti

"Ja , lep moški je v ženski, vsaka ga ima v globini svoje duše. Vsaka ga je sanjala še kot otrok, je pa res, da te sile nobena ne more sama izbrskati iz sebe in jo lahko občuti in sprosti le tako, da ga s svojim pogledom in občutkom obesi na kakšnega konkretnega moškega ob sebi in potem doživi tisto blaženost in užitek. Seveda ženska lahko poblazni, če ji sila moške lepote obtiči v lastnem telesu, lahko poblazni od njegovega pritiska, postane paranoična od strahu pred neznanim, kar se pretaka po telesu ali agresivna v naporu, tistem notranjem strahu, da bi se na nek način uprla ali celo na nek način sovražna do moških, kot da bi bili oni krivi, da ne zna svojih občutkov razobešati na njihova telesa in vpijati nektar z njihovih ustnic. Danes se dotikam narahlo najinih poti in po žilah mi vre, v hvaležnosti neskončni , nikoli te nisem vprašala, če smem , pa nebo mi je priča, da res ni bilo vzdržati pritiska in treba je bilo nate, ja, prav nate obesiti vso silo moške lepote. In nisem vedela, zakaj dokler mi Alojz ni razložil, da je to samo zarad zdravja, zato , da ne zblaznim, v paranoičnem strahu in agresivnih korakih. Vse samo zaradi ljubega zdravja, zato te ljubim Dovolj močan razlog?

Prosim , če mi lahko razložite kaj pomeni permalink in kaj pomeni v blogu

Iz teh trenutkov je stkano življenje....še kaj hujšega zmoreš, vsak toliko kolikor lahko nese in kar si ustvaril , za to odgovarjaš s svojo odgovornostjo ali neodgovornostjo.... Malo se nadihaj svežega zraka in se potem vrni.... Vsi smo samo oblečene opice , ki se postavljamo ena pred drugo, katera je nagrabila več blišča, dragocenega kamenja, super modelov in krasnih kosov pohištva, plehnatih oklepov in lovskih trofej, prvih mest in nehvaležnih četrtih. Vse je samo igra. Danes ti in jutri jaz. Še gospod hočki dekan, naj mu bo mirna zemlja so enkrat v pridigi se zarekli: "Vsi boste umrli, mogoče tudi jaz!" Kdo pa mara žalostne, zadrte, v kotu stoječe igralce, smešno res, nikoli prav nikoli mi ni padlo na pamet , da bi med veselo in razigrano igro odbojke na peščeni mivki, sedla v kot in zarila svoj kisli obraz v dlani in objokovala usodo, da so ravno meni tistile orjaki z bicepsi in tricepsi zalučali žogo v glavo, da mi je zvonilo v njej kot na binkošti pri svetem Lovrencu. Pa da se ne spomnim tiste romantike sredi Pohorja pod areško cerkvico, v tistem majhnem pajzlu ob ritmih mehkega bluesa, ko mi je mimo glave letela flaša in stol in so potlej fantini v vroči petelinji igri dali nesrečnežu čreva na plot. Ni cvetja brez trnja in še ga bom brala... Kako ne bi, vsi ti svilnati listi, ki božajo lica, ta vonj , ki opaja, to jasno nočno nebo in ta širjava , ki se nikoli ne konča, neverjetno še nikoli tako prijetno sama. Samo zato , ker sem spoznala, da nisem bog in da nimam nič pri tem, samo z rokami tkem nitke na statvah, s smehom jih zračim, s solzami prepojim, da se ne presušijo, gladim in trgam to je največ, kar lahko imam. Nekateri se ne znajo več smejati in solze ne pritečejo iz oči, ne one radosti in ne one iz žalostnega obupa. Takrat si zadovoljen v svojem malem svetu in prihranjeno ti je plapolanje in srh v nozdrvih in seveda vsi taki imajo lahno nerazvite nosove, dihajo skozi usta in zato zelo smrčijo. Včasih je okol našega doma priromal Flajnikov Vili znan klatež in zmeraj smo ga vprašal kaj je kaj po svet videl,pa nas je deco razveselil, da je v nebesih tak mraz in prepih ,da so stene sam zasilne in da ni za zdržat.Še večje veselje pa nam je pripravil stric Anzek, ali se je pripeljal v bagru in nas s "šeflo" dvignil v visoko vrbo, kamor so vse mame iz ulice tekale po friššne vrbove veje, kadar je bilo treba koga kaznovati kakor Bog veleva, ako je kdo od nas ukradel kaj iz shrambe ali se s cvekom prikazal iz šole, ali bog ne daj še kak podpis spoštovane učiteljice prinesel Kadar je bil res lep dan se je Anzek pripeljal kar na motorju, v prelepem usnjenem, črno belo rdečem kombinezonu in mi smo bili presrečni , ker smo se lahko dotikali strašne zveri, ki je zarjula ko zmaj , ko je speljala po gasi . Ne Anzek ni bil navaden, še danes ni. Čeprav sam o sebi pravi, da se prestraši ko samega sebe zagleda v šipah trgovin, kdo je neki ta starina. Ej; Anzek tok jih je skrbel druge strice kaj bo s teboj na stare dni. Pa edino ti mi daješ moč. Vsi ostali so bolj zmahani, utrujeni in razmesarjeni od kirurgov in utrujeni od svojih spodobnih in udobnih življenj. Prav žal mi je da nisva lani na Anino šla skupaj na veselico. Pa zatuliš skoz zobe:" Lej, jo mrho!Si prišla!" Potem me zagrabiš s svojo veliko lopatasto roko, ki mi je v otroštvu puščala modre sledi na koži, ko si me zgrabil in dvignil pod strop, zdaj me pa zagrneš in toplo objameš. Ja Anzek ve kaj je to kozmična ljubezen , že zdavnaj, tole je bilo njegovo zadnje preroško sporočilo:"Svojga rada imej ,za druge pa tud maraj." Tole je rekel , pokazal izza usnjenega jopiča rdečo pogrebno svečo in rekel : "Ji grem prižgat na grob, potlej pa v Fram na Anino, danes bo veselo, same fajne bodo tam." To so trenutki. Usode. In taka mi je žlahta in njena žlahtna beseda in še bolj žlahtni trenutki.

gentlemani imajo prednost da izobesijo svoje žlahtne misli

Strah, ki ohromi vse ude... Strah, ki ustavi misli.... Strah, ki zaledeni kri po žilah.... Strah, ki otrpne vsako celico.... Ničesar ne moreš početi, od straha ostrmiš in zreš v podobe , ki jih ne vidiš, ne slišiš, ne vonjaš.... Vsak gib je nemogoča avantura. Od strahu se umre. Od strahu nehaš dihati. Če še kdaj zaplešem, potem vem , da sem pogumen. Kajti danes sem prestrašen, tudi premakniti se ne zmorem. Strah ,strašni , strahotni, raste iz minute v minuto, samo zrem in ohromele noge nepremično poganjajo korenine v najgloblje plasti zemlje in zdaj vem, zakaj, zakaj, zakaj ..... Zakaj me je radovednost pripeljala do tega spoznanja.... in počasi se strah spreminja v najbolj neskončno bolečino, to si mi pripravil, ti vsemogočni kujon, preveč lepo bi bilo, če bi mi prihranil te izkušnje,če se je treba boriti, ti veš da do zadnjega diha in zdaj želiš da se vdam, da predam in opazujem to nemogoče umiranje, tako počasi, vsak dan z novo nedoumljivo bolno domišljijo.....in ti si ljubezen, ti si navaden gnoj, ne pa ljubezen, zato da mi boš pripravil skriti dar, zatakni si nekam te tvoje darove, želim živeti v miru, razumeš, čist v miru.Se zjutraj z nasmehom vstati in nežno objeti mehke glave in razigrana telesa, odpreti okno in vdihniti sončni vzhod in po dolgem dnevu prijetno utrujeno zlesti v posteljo in s hvaležnostjo za ta dan na ustih zaspati. Zdaj se bom pa vsako jutro spraševala, do kdaj, do kdaj še bo trajala ta agonija

Punca iz avtobusa, tretji sedež levo vsi jo poznate, ker jo vsak dan počakate pred kinom Šiška postavite se za njo in že steče prvi kader. Po malem se potite in spreminjate ritem dihanja, vrhunec pa sledi navadno pred semaforjem za Šubičevo, kajti pri Drami izstopi, vsa gibka in čila, čeprav jo je ta dan že najmanj sto mimoidočih podrlo v kopice svojih sanjskih senikov in je morala vsakemu posebej razpirati noge in sopsti na čisto njemu ljub način. Alojz Ihan

Trideset let nas učijo misliti starši, učitelji, šefi :xx!: zato, da se lahko sami potem učimo pozabljat, izpuščat, izničit vse te naučene misli Vir : Lia

jst mam pa sam eno prošnjo, uni k strelja name, naj lepo prosim točno cilja, takole crkavanje na obroke ni nič v bistvu sam to , da bi se že enkrat nehalo to matranje no fishi za en milostni strel to bi morala bit mala malca zate, glede na to koliko stvari si že sfižla

:xx!: skrajni cajt , da grem spat preden se še sama s seboj skregam

ej, Lojzek ne bomo več bežali, majke mi ne pred lokomotivo in ne pred mušjimi kakci pa naj povozijo pa poserjejo

Iz eseja Skodelica kave Alojza Ihana: "Ja , lepa ženska je v moškem, vsak jo ima v globini svoje duše. Vsak jo je sanjal že kot otrok, je pa res, da te sile nihče ne more sam izbrskati iz sebe in jo lahko občuti in sprosti le tako, da jo s svojim pogledom in občutkom obesi na kakšno konkretno žensko ob sebi in potem doživi tisto blaženost in užitek. Seveda moški, ki mu sila ženske lepote neizživeta obtiči v lastnem telesu, lahko poblazni od njenega pritiska, postane recimo paranoičen od strahu pred neznanim, kar se mu pretaka po telesu ali agresiven v naporu, da bi se tistemu notranjemu strahu na neki način uprl, ali celo sovražen do žensk, kot bi bile one krive, da ne zna svojih občutkov razobešati na njihova telesa."

hvala prijazno in lepa misel