Priznam, da sem pri nekaterih stvareh res smotana... Kot sem že dejala, mi je šlo veliko ljudi za nekaj trenutkov na živce (zaradi izjav seveda). To potem mine. So pa nekatere stvari (lahko samo ena), da izgubim spoštovanje oz. me osebna ne gane, ne poslušam in se mi zdi vse brezveze. Tako je naprimer s freejem in izjavo, da psov ne mara preveč in da jih večinoma povezuje z lajanjem, kakci in ne vem čem vsem. Sicer mi je všeč, da ozavešča ljudi, je pa tudi res, da misli, da je samo njegov način v redu (daje tak občutek, kar malo arogantno). No, ampak tole s psi me je pa blazno zmotilo. Da ni človek tako odprt, da ne vid, da je ravno on problem (ljudje nasplošno pač). Vem, da je to nezrelo, ampak vseeno... ene stvari me spravijo iz tira.. predvsem glede živali in pravic manjšin. Idiotsko mi je tudi, da se človek podpiše z "Magistrica". To more bit res pomankanje samozavesti... kaj ti pomaga javno hvaljenje? Prav tako je blesavo stalno javno govorjenje katere t.i. pomembne osebe poznaš. OK, da kdaj kej omeniš, ampak da si s tem ego nabijaš... ne razumem... :xx!: No, to. Kriva sem.