Kot običajno se strinjam s Slavinskim (ne pa tud z njegovimi "nasledniki"). Mislim, da so zunanja videna bitja zgolj projekcije naših "odcepljenih delov selfa"(ki jih zaradi lažjega dojemanja vidimo ločene od nas, tko kot naše telo/želje, potrebe..., ločeno od celote). Sicer mi gre že mal na bruhanje, ker se mi dozdeva, da sta psihologija in tud že mal to čemur pravite ezo, egocentrična, ker se vse dogaja s stališča tega, kar je v nas samih. Kaj pa higher plan, a to je pa spet sam iluzija duše, ki teži za popolnostjo, ki je ni? Ah, neki sem danes čudno ustala....