Mislim, da je ful dosti, na tem, da se res ukvarjaš s svojo glavo, in da potem ona ureja vse ostalo. Tu ni pomembna nobena drža, razen zaprtih oči in to, da si s palca tiščiš v ušesa. Zdi se mi, da dobiš nek občutek, da se ti življenje začne odvijat, da se ne vrtiš v enih in istih krogih. Ta meditacija ni zgolj neko užitkarstvo in hobi za elite, pač pa zahteva disciplino, predanost, in ni vedno enostavna. Predvsem te pripelje pred neke situacije v življenju, s katerimi misliš da si razrešil, pa še nisi. Ob iniciaciji prevzame mojster Sant Kirpal Singh nase tvojo karmo tega življenja in vseh ostalih za naprej, tako da ti na tak način živiš poslednje to zemsko življenje. Pri sebi opažam, ful nekih sprememb, je pa res, da je to pot skozi trnje. Edino kar te ščiti je to, da si na poti varen, in da lahko samo napreduješ. To ti pomaga. Še to. Slab "vernik" sem, zato tudi počasi napredujem, a najbrž je meni bila taka pot tudi določena. Sem namreč kritičen do kakršnekoli dogmatike, tako da njegov nauk sprejemam počasneje kot nekateri ostali, ki vztrajajo, oziroma so povsem sprejeli njegov nauk. Tak pač sem. Poleg tega se pa včasih tudi napijem, oziroma tudi kaj skadim, pa ne samo cigareta, tako da mi že čiščenje od tega vzame precej časa in energije. Tak.