coccinelle

hvala, punce... lia , astra ... mi pomeni skupaj gledata ptice: oče in sin na vozičku

tako nekako pa je bilo danes popoldan... med bliskom in gromom - vreščanje srak

Dobrodošla, silvijat, in sori, če si mislila, da te ignoriramo in ne bodi no preveč nestrpna (škoduje zdravju ). Si mogoče pomislila, da trenutno tu ni nikogar, ki bi imel izkušnje s podobnimi težavami, kot jih ti opisuješ? Ker kar tako na pamet je težko dajati nasvete... ampak (moje mnenje) verjetno obstaja razlog, da so v knjigi napisana opozorila.... čeprav... jaz osebno bi poskusila s tremi ponovitvami in nato skrbno prisluhnila telesu (ampak tole spet izključno moje laično mnenje). Morda uleti kdo, ki ti bo lahko iz lastne izkušnje svetoval kaj uporabnega.

aja, še nekaj, da ne bo nesporazumov... tile haikuji, ki sem jih objavila... to je samo moja verzija angleških prevodov (govorimo seveda še vedno o Masajo Suzuki), tako da... je tu verjetno (zagotovo) pridih osebne note, individualnega razumevanja... dobesedno se poezije (kar haiku tudi je) ne da prevajati. Sploh pa je zahtevno prevajanje iz japonščine, ker tam veljajo drugačna slovnična pravila in je zelo težko ujeti vse (ali vsaj večino) podpomenov, zajetih v originalu. Pogosto je potrebno za razumevanje nekega haikuja poznati kontekst, v katerem je nastal. Npr. haiku Seishija Yamaguchija, ki sem ga objavila tu nekje je lep sam po sebi, če pa poznaš ozadje nastanka (l.1944, ko so Japonci spoznali, da izgubljajo vojno in začeli pošiljati samomorilske pilote nad zavezniške ladje), dobi še dodatno razsežnost. (tole spet moja verzija) ko odide na morje se mrzel zimski veter ne more vrniti

a ni to za paradajzovo tkosomedomanagorenjkemučil.press

Saj mi je v veselje, Amis... všeč mi je, ko odkrijem kaj novega in to lahko delim z vami... in trenutno me tale haiku scena še kar vleče... presenetljivo je, kakšne življenjske zgodbe se skrivajo za nekaterimi imeni... tudi sodobnih pesnikov... bom ob priliki dodala še kakšno Ljubezen je tema, ki se nenehno prepleta v Masajinih haikujih... pa naj bo še en njen bolj kot karkoli ljubim tega moškega na uveli travi ..in še... zaljubljena - kresnici ponikneta globoko v travo

Amis Zgodba? tule en povzetek Rojena je bila l. 1906 v mestu Chiba družini z dolgo hotelirsko tradicijo. Mati ji je zgodaj umrla (Masajo je bila stara 5 let) in njen oče se je kmalu poročil z gejšo, ki je bila vzorna mačeha. Masajo je tudi sama želela postati gejša, a ji družina ni dovolila. Poročila se je z trgovcem, ki pa je po šestih letih zakona (baje zaradi kvartopirskih dolgov) izginil neznano kam in bil proglašen za pogrešanega. Ko se je to zgodilo, je bila stara 29 let. Istega leta ji je umrla starejša sestra in zapustila štiri nedorasle otroke. Družina jo je prepričala (bolj verjetno prisilila), da se je vrnila domov, svojo edino hčer prepustila skrbništvu družine izginulega moža in se poročila z ovdovelim svakom, k je bil 10 let starejši od nje, kar jo je zelo motilo. Tako je postala skrbnica sestrinih otrok in lastnica družinskega penziona. Da je mera polna, ji je naslednje leto umrl še oče, ki ga je oboževala. Nesrečna v zakonu, se je zapletla v ljubezensko afero z mornariškim oficirjem, sedem let mlajšim od nje, s katerim je tudi pobegnila. A njen ljubimec je imel 'čez lužo' družino… Njen družinski hotel je l.1955 pogorel do tal, ko je v Tokiu urejala papirje za svojo prvo haiku antologijo. A prijatelji so ji priskočili na pomoč, tako da je hotel obnovila. Ker pa je vse več časa prebila v Tokiu, ji je bolehni mož postavil ultimat – ali se vrne domov in skrbi za njega, ali pa naj ga zapusti. Izbrala je slednje, pobrala le svojo doto in odšla. Spet so ji priskočili na pomoč prijatelji in z njihovo pomočjo je kupila in uredila lastno restavracijo v kraju Ginza v bližini Tokia; stara je bila 50 let. Posel ji je uspešno zacvetel in njena restavracija (ki jo je osebno vodila do svojega 90. leta), kot tudi njeni haikuji so postali legendarni. Umrla je v miru l. 2003 v svojem 97. letu starosti.

dobra misel je origano, če se ne motim

saj v bistvu je zlo lahko ... samo te vaje vseeno niso energijsko tako nedolžne kot zgledajo, pa itak niso navadna "telovadba"... mogoče začneš s 5, pa pol vidiš, kako naprej

jesenski popki! sveži kot obraz zaljubljene ženske tole je moja verzija prevoda haikuja ene od najbolj znanih in cenjenih japonskih haiku pesnic, Suzuki Masajo, dame z osupljivo življenjsko zgodbo.

hm, Samson... tvoja varianta A) bi bila hudo nerodna tko da itak pride v upoštev B ()

res je, mantis... pa o otrocih bi se tudi dalo kakšno reči... je vse prevečkrat slišati "z otroci" namesto "z otroki".

matr, nism vedla, da če neki delaš vsak dan, da morš pol to tut vsakič posebi oglašvat dragi lunatiki, danes natanko ob 6.32 sem v v belo školjko z marmoriranim pokrovom izločila 743 g srednje kompaktnega svetlorjavega blata cilindrične oblike dolžine 867 mm in premera 382 mm in to pred opravljenimi tibetanci. do naslednjega sranja lepo pozdravljeni

Srednjedalmatinski otoki so v septembru načeloma čisto super... noči niso pretople, čez dan sonce prav prijetno greje in morje je še čisto ugodno za kopanje, pa še gužve ni... btw, tudi jaz grem septembra v tisti konec samo... tudi poletja so načeloma vroča in suha (ali pa vsaj nekaj tednov), letos pa...

za vse mladenke, ki same potujejo po svetu Matr, kakršno je vreme, se bom zgleda čez snežne zamete prebijala na morje (vsaj z avionom menda ne grem)

čudno poletje na istem grmu bezga jagode in cvet

Oj, Selene , pa Astra tudi nazaj ... z zelo različnimi vtisi, vidim če prav razumem, Cosmina tašča in Aliana praznujeta na Marijin dan ... lepo se ime spet dežuje ej, ful je letečih mravelj tod okoli, uletavajo tudi v stanovanje... spodaj okrog svetilke jih je čisto na gosto, pa kar nekaj netopirjev leta okoli in se gosti z njimi

Ne spomnim se, da bi mi kaj podobnega ven metalo... samo gotovo ne uporabljam iskalnika toliko kot Tina ...bom malo pozorna na tole

Kokica 3000

ja, ena taka baje afne gunca naokrog po galaksiji

sicer nisem kak hud strokovnjak, ampak bi rekla, da je kar pravi... ja, sivorjav, precej lisičji, samo malo 'višje nasajen'... in ne morem se spomniti, da bi kakšna druga podobna zver živela v tistih krajih (lahko se pa tudi motim)

glede na tvoj opis bi tole komot bil čisto pravi šakal. Dingo pa je avstralski divji pes in tudi zgleda kot pes (ali pa manjši volk, samo malo bolj robustno grajen) z rumeno dlako.

verižna pošta iz prejšnjih lajfov :xx!: mrbit sm bla pa avtor kkšnga... k mam zdej tak odpor