Susi13

Jaz bi dodala samo, da se mi zdi, da so mi dnevi veliko bolj polni, kot so mi bili prej... Nekako je vse skupaj bolj v harmoniji... Mogoče sem pa samo jaz bolj v harmoniji s seboj... in posledično z drugimi. Možno, kajne? Hm... Suzana *...trenutek, ko sem...*

Hvala za vsa napisana mnenja! Včasih sem bila prepričana, da si ne zaslužim denarja. Da si ne zaslužim ljubezni. V glavnem: nisem (dovolj) dobra oseba, da bi me lahko čakalo kaj lepega. Tekom časa sem spremenila pogled nase in posledično na Življenje. Z denarjem sva bila pa precej dolgo skregana... icon_smile_wink.gif ... Sedaj sva zakopala bojno sekiro in skušava nadaljevati z roko v roki... Da ne bom zafilozofirala do konca: delam na tem, da se mi uresničijo (tudi) sanje povezane z denarjem... Kdo je že omenil Audija...? icon_smile_wink.gif Veliko vere vase!!! Suzana *...trenutek, ko sem...*

quote: quote:Zakaj si partner želi spolni stik z dotično osebo? Je razlog v tem, da je najina zveza na robu prepada (dolgčas ali kaj podobnega)? Je razlog v tem, da si je zaželel "malce spremembe"? Je razlog... Nimam dokončnega odgovora. Ne vem, kaj bi storila. Verjetno bi se o tem pogovorila. In verjetno bi bila v prvem trenutku presenečena. Morda prizadeta. Dovolila pa bi obema pogovor o tem. Brez obsojanja. Iskanje "pravega" razloga za to željo. Suzana Po mojem to ne more delovati tako, da si nekdo kar cez noc zazeli in sokira partnerja s to idejo. To je mozno, ce se o tem skupaj pogovarjata dolgo casa in takrat, ko ni nobenega dvoma o tem, kaj si pomenita en drugemu.. ko sploh ne pomislis na to, da je v zakonu dolgcas.. ali da je s kom kaj narobe. Ce je razlog dolgocasje in nerazumevanje in hladnost v odnosu, potem je potrebno najprej postimati odnos, ali pa iti narazen, ker s tem se dva unicujeta. Najprej mora biti odnos najboljsi od najboljsega.. nic dvomov, nic strahu.. in veliko pogovora o tem.. ne pa sokiranje. Pri zdravem odnosu, ni mozno priti domov in povedati, da ze en mesec poznas neko osebo, s katero si zelis tudi telesni stik.. te moznosti pac ni, ker pomembna je iskrenost in potem partner ve, da obstaja se nekdo, do katerega gojimo custva in se vse dogaja pocasi in postopoma.. Ne kot nacrovanje. Ampak.. ko je odnos dober, ko ni vec ljubosumja, ko ni vec nicesar prepovedano, ko se partnerja popolnoma sprejemata, te potrebe in zelje vec ni! NI JE!! Takrat vec ni seksa krizem krzem!! O tem jaz govorim.. potrebno je zrasti, do te stopnje, da si dovolis tudi to, ker ko dovolis to, ni vec nicesar, kar bi te ranilo. In ni vec potrebe po seksu z drugimi.. niti zelje.. Zakaj le?, ce je doma vse najboljse in najbolj sladko. Ce ne seksas z drugim, ker je prepovedano ali ce ne seksas, ker nimas zelje.. ni enako. Res da v obeh primerih ne seksas.. ampak sploh ni isto. Ce ti partner nekaj ne dovoli, to v tebi ustvari frustracije in nervozo in zeljo, da bi tocno tisto naredil, ker to povzroci EGO. Temu se ne da izognit.. ce je prepovedano, potem je zelja, da se to zgodi in ce se ne zgodi to, bo ta zelja prisla ven v drugi obliki.. in tukaj so prepiri.. Ce pa ne seksas z drugim, ker ti je dovoljeno.. potem pa ni potrebe po tej zelji.. potem ni negativnih posledic, potem ves, da te partner res ljubi od srca, ker te sprejema z vsem kar je v tebi. Tukaj se ne da goljufati, da bi rekli partnerju, da je dovoljeno, ceprav ne cutimo tega v resnici.. recemo samo zato, da bo njemu izginila ta zelja in bo nas manj strah. Ko to res cutimo, ni nic narobe, tudi ce nekoc nekdo to vseeno stori, ker je on ob neki osebi zacutil, da bi to naredil.. Odnos ne more biti 100%, ce obstaja nekaj, kar lahko dva spravi narazen. Varnost, ki jo mnogi iscejo v porkah, je v resnici v tem, da ne obstaja nic, kar bi ju lahko spravilo narazen! Jaz ne pisem toliko o tem, kako reagirati, ce se zgodi varanje, ampak, da je potrebno zgraditi iskren odnos, kjer ni nic prepovedano in potem se je mozno izogniti tistemu, cesar se vsi bojijo. Ko pa to zgradis, se ti ni potrebno vec izogibati, ker je vseeno ali partner to naredi ali ne.. in itak ne bo naredil nic, kar bi nas prizadelo.. nas pa tudi nic ne bo prizadelo.. ker sprejemamo vse. Se mi zdi, da se ze ponavljam.. vsi se poglobite v to, kaj ce bo moj parter to naredil.. zakja bi to naredil... namesto v SEBE.. zmozni smo upravljati samo SEBE, drugih ne.. Poglobiti se je potrebno v to, kako lahko podarim partnerju svobodo.. da izrazi tisto kar cuti, brez strahu.. brez obcutk krivde.. da je lahko to kar je... Da lahko zivi! Daj in dobil bos! Tjazy Se strinjam s teboj. Načeloma... icon_smile_wink.gif ... Govorim iz teorije, ne iz prakse. PS: Brez zamere, prosim, toda... mogoče sem narobe doumela, a začutila sem nekaj jezi podobnega... Če se motim, se opravičujem! Suzana *...trenutek, ko sem...*

Hvala za dobrodošlico! icon_smile_wink.gif Včasih sem imela tudi jaz občutek, da Življenje kar brzi mimo mene, jaz pa mirno stojim in ga gledam... Uff... bad feeling! Zdaj pa se nekako izzovem (samo sebe) in se postavim pred preizkušnje: si drzneš premagati tale predsodek? Boš popustila strahu pred tem? Si upaš doseči tole? Verjameš vase...? Tako fino mi je korakati v smeri proti cilju! Tako krasno se mi zdi! Najtežji mi je pa zadnji korak (ne prvi!) - še tole in si dosegla željeno... Potem pa vprašanja, kot: si to res želim? Je smotrno izpeljati stvar do konca? ...? Ponavadi si rečem, da če sem pribluzila do sem, je pravzaprav vseeno, če odbluzim še malo dlje... icon_smile_wink.gif Hvala vsem za izraženo mnenje! Suzana *...trenutek, ko sem...*

Pokowc, vsi smo veseli, da Ti je uspelo se dokončno odločiti! icon_smile_wink.gif Suzana *...trenutek, ko sem...*

Včeraj sem premišljevala o tem, koliko mi je pomembnejša Pot, kot cilj. Dobesedno! Veliko več mi pomenijo koraki, ki jih moram prehoditi do Cilja, kot cilj sam po sebi... Bolj uživam v korakanju! Prišla sem do zaključka, da se pravzaprav bojim, da potem ne bom našla novega Cilja, kar posledično pomeni, da ne bo Poti... Malček je pa verjetno kriva tudi moja Želja po "dogajanju", po novih in novih izkušnjah, doživetjih... Vem, da konca Poti ni, pa vendar... Ste kdaj premišljevali o tem...? V pričakovanju odgovora... icon_smile_wink.gif Suzana *...trenutek, ko sem...*

Saj ne bo zamere, če jo naslovim na M., kajne? Vem, da boste vsi poštekali, da gre za Marijo, a se ne bi tule spuščala v debato, ali sem verna ali nisem. Le željo si želim napisati - dan je primeren za to... icon_smile_wink.gif *** Sanje, kot otrok sem gojila. Sanje o sreči, ljubezni in miru. Sedaj zbrala dovolj sem moči, da sanje uresničim si. Pa vendar pomoči Tvoje si želim, po vodstvu Tvojem hrepenim. Vem, da si tu zame, kot vedno si bila. Hvala Ti! Uresničila bom svoje sanje. Zlate nitke bom vtkala vanje. Sanje se uresničujejo... Hvala Ti za to! *** Veliko ljubezni, človečki dragi... Suzana + Anči *...trenutek, ko sem...*

Napad slabe volje premagam s smehom, da se sprostim, kajti potem lažje poiščem/najdem vzrok zanjo. Potem pa se nasmejim še razlogu, ki je ponavadi precej banalen! icon_smile_wink.gif Veliko smeha in veselja želim! Suzana *...trenutek, ko sem...*

Zvestoba...? Khm... Kaj vam predstavlja zvestoba? Jaz osebno najbolj cenim odkritost in iskrenost. Zvestoba v tem, da je oseba, s katero sem v ali prijateljskem ali partnerskem odnosu, iskrena in odkrita do sebe in mene, mi je najpomembnejša. Zvestoba v smislu predati svoje telo in seveda s tem tudi del svojega srca/duše, kakorkoli že, je pa nekaj drugega... Nisem zagovornik dobesednega skakanja čez plot, pa naj bo razlog kakršenkoli že. Vendar! Vkolikor bi bila v partnerski zvezi in bi partner imel željo po spolnem odnosu z neko osebo, ker bi se zaljubil, ker bi... Tu pa nastopi odkritost in iskrenost. Zakaj si partner želi spolni stik z dotično osebo? Je razlog v tem, da je najina zveza na robu prepada (dolgčas ali kaj podobnega)? Je razlog v tem, da si je zaželel "malce spremembe"? Je razlog... Nimam dokončnega odgovora. Ne vem, kaj bi storila. Verjetno bi se o tem pogovorila. In verjetno bi bila v prvem trenutku presenečena. Morda prizadeta. Dovolila pa bi obema pogovor o tem. Brez obsojanja. Iskanje "pravega" razloga za to željo. Poroka je tudi tema, kjer nimam dokončnega odgovora. Lahko je nekaj, kar poveže 2 osebi. Lahko pa je nekaj, s čimer si želimo zagotoviti prisotnost osebe v svojem Življenju. Iskrenost do sebe...? Suzana *...trenutek, ko sem...*

Podrejen je tisti, ki si želi/dovoli biti v podrejenem položaju. Nadrejen je tisti, ki si želi/dovoli biti v nadrejenem položaju. Če se srečata 2 osebi, ki imata različni želji - eden željo po podrejenosti in drugi po nadrejenosti - lahko to funkcionira čisto normalno. Dokler ta želja živi v obeh... Takšen odnos pa verjetno v "idealnih razmerah", opisanih zgoraj, za nekega (ne)pristranskega opazovalca pomeni kršenje človekove svobodne volje ali kaj vem česa. Ne vpraša pa se, če ni tudi on sam/a v isti situaciji... Alena, vsi smo "žrtve" tega, da smo nekje, nekako drugačni. Vem, da je to mene včasih izredno prizadelo. Sedaj pa sem prišla do zaljučka in se začela zavedati, da pravzaprav... smo vsi enakovredni. Nihče kot oseba, človek ni nad ali pod menoj. Skušam to tudi dati čutiti ljudem, s katerimi sem v stiku. Konec koncev smo pa vsi Eno. Pa še tole, Alena, prosim lepo, ne vzemi zgoraj napisanega kot napad ali soljenje pameti. Želela sem le izraziti svoje mnenje. Hvala! Suzana *...trenutek, ko sem...*

Verjetno je poroka nekaj čudovitega, vkolikor je to Želja obeh. Obred, ki bo združil 2 osebi. Obred, ki jima bo ostal v spominu. Obred, katerega se bosta spomnila, ko bo prišel trenutek, ko bosta čutila, da sta se "odtujila". ... Vez. Vendar je to lahko le, če to čutita oba. Če je to Želja obeh. Se mi zdi... Suzana *...trenutek, ko sem...*

Včasih me dež premami in pride trenutek, dolg večnost. Pomislim, da tokrat ne bo mavrice. Tokrat ne bo dežja. Strahovi me oblegajo v tistem trenutku. Opazujem njihov divji ples! Dvom raste, dodajajo, porajajo se novi. Razgrinjajo se nad menoj. Zavem se, da to je vse V meni. Strahovi. Trenutek mine. Pride mavrica. Tedaj vem: vsak dan je lep! Suzana *...trenutek, ko sem...*

Občutek. Občutek nedoraslosti nečemu v smislu ne biti vreden nečesa. Občutek podrejenosti v "primerjavi" z nekom. Vsekakor pa gre za nezadovoljstvo s samim seboj. Odrekanje samemu sebi, nesprejemanje sebe. Naštevati bi se dalo še nekaj strani, se mi zdi...

Pokowc, zelo si prijazen, hvala! Niti ne želim, da bi kdo jemal moja razmišljanja preveč osebno. Moja so... Verjamem, da ima vsak svojo resnico in želim, da tako tudi ostane! Kajti le tisto, v kar verujem, je zame resnično. Suzana *...trenutek, ko sem...*

Glede na to, da sem popolnoma nova tule gor, bi rada že vnaprej povedala, da znam povedati, kar mislim na način, ki zna izpasti v smislu: jaz imam pa prav... Verjamem v svoje mnenje v danem trenutku. Prosila bi, da ga tako tudi vzamete. Suzana *...trenutek, ko sem...*

PS: Človečki je v smislu ljubkovalnice... Da ne bom koga užalila... Suzana *...trenutek, ko sem...*

Lažje je verjeti, da nam bo resnično srečo prinesel denar, kot biti srečen le zato, ker si. Tu. Sedaj. Živeti Življenje! icon_smile_wink.gif Suzana *...trenutek, ko sem...*

El Nino, kaj pa, če bi poskusil biti najboljši Ti, kolikor si lahko v danem trenutku... Kajti, če boš zadovoljen s samim seboj, boš lažje sprejemal in lažje dajal. Življenje ti bo lepše. Bodi-te srečni, človečki! ) Suzana *...trenutek, ko sem...*

Enkrat mi je prijateljica poslala krasen SMS, kateri paše tule, se mi zdi... Gre pa takole: "Sem, kar v danem trenutku lahko sem, kaj pa vem, kaj sem, ampak, kar zadovoljna sem s tem kar sem, kar pa ne pomeni, da bi hotela ostati na tem..." Opredeljevanje sebe v danem trenutku. V danem trenutku sem srečna, ker je krasen dan, čaka me čudovito popoldne,... Sem pa malček tudi žalostna, da sem v službi, vsak dan med ljudmi, kjer je vse preveč hinavščine,... Suzana *...trenutek, ko sem...*