Kabalist

Vsekakor. Zakaj bi možgane obremenjeval z nečem, kar je šlo mimo?

Saj o tem sem govoril. Ideji dobro - zlo sta posledici binarne sestave dejavnega sveta. Dinamika našega sveta je neprekinjeno izravnavanje neskladnosti in napetosti in to je tudi motiv, ki žene vesolje v razvoj.

E.C.

Roti, nisem mislil na ta način. Mislim, da dobrega dela ne opraviš, ker bi s tem pridobival neke "nebeške" točke, temveč stvar enostavno opraviš brez razmišljanja o o tem. Primer: Na cesti naletiš na berača. Daš mu belič in pri tem ne razmišljaš, kako super ah in oh si postopil. Dobrih del ne opravljaš zaradi sebe in nekih karmičnih neumnosti.

Roti, dal sem samo pojasnilo, sicer na stvar gledaš podobno kot jaz. Dobro in zlo so relativne kategorije, odvisne od točke gledišča in okoliščin. Ni ultimativne dobrote, takisto ni ultimativne grdote.

Hvala za opombo.

Kam? preprosto... tja, kamor moramo iti. Lahko je to potovanje težko, lahko pa lahko. Od nas je odvisno, koliko bomo pozorni na tem potovanju.

Nekaj sem o tem že povedal, a lahko dam nekakšen zaključek v zvezi s tem. Draga Lonnie, resno te opozarjam, da se s tem na takšen način ne zajebavaš. Manipulacije z zavestjo so lahko ob takšni lahkotni obravnavi, kakršno pri tebi opažam, silno škodljivo. Saj mi je vseeno, če sebe pošlješ v lokalno blaznico! Ni mi všeč, da bi s sabo potegnila še koga naivnejšega in neumnejšega od sebe. Nadalje je žalostno, da tudi nekateri, katere sem imel za pametnejše, celo svetujete pri tem!

O tem se sploh ne razmišlja. Že sama pomisel na to, da za dobro delo ne pričakuješ povračila, kaže na to, da še nisi dovolj napredoval. Nima smisla pomagati zaradi lastne zavesti, da delaš dobro, ker je takšno razmišljanje obrnjeno navznoter, kar ni skladno z božjo namero.

Bojim se, da si narobe razumel moje razmišljanje. Bistvo moje alegorije z bančnim računom je relativnost dobrega in zla - to je odvisno od točke zrtja, ne pa narave definicije. Sprejemanje je pasivnost in samo zase ne prinaša napredka. Smisel božje namere je akcija, obrnjena od znotraj navzven, ne pa čakanje. O tem ni dvoma. Početje na škodo drugega v svojo korist je akcija, od zunaj obrnjena navznoter, kar je obratno od božje namere in se vedno in povsod prej ali slej slabo konča. Takisto se strinjam. Deklica je pač podlegla absolutni postavitvi sebe v center univerzuma in s tem svoje egoistične sebične strasti postavila pred božjo namero. Takšno početje, kot sem že omenil, se vedno slabo konča. Magija ni za križanje z božjo namero, temveč mora služiti božji nameri. Vsakdo je center univerzuma toliko, kot je takšen center vsakdo okoli nas.

Tako je Kapica! Pozornost je ključ do duhovnega napredka.

Problem je, da glede tega, kaj je in kaj ni pozitivno, nimamo enakega mnenja. Da z urokom prenesem denar s tvojega na svoj bančni račun, je zame gotovo pozitivna akcija, a zate najbrž ne more biti. Naj ponovim, magija je silno močen splet duhovnih tehnik, s katerimi je treba previdno. Pri teh procesih nikoli ne smeš sebe postaviti v središče univerzuma, ne smejo te voditi absolutistična samopodoba, strasti, čustva in dobri nameni v dobrobit sveta. Vedno te mora voditi izboljševanje samega sebe zato, da izražaš ljubečo pozornost do vsega ustvarjenega.

Svet okoli sebe sprejemamo s čutili v obliki signalov, katere možgani na osnovi vgrajenega "prevajalnika" prevedejo v model realnosti. Realnost je to, o čemer smo sklenili, da je resničnost na osnovi čutil in osebnega modela realnosti, priučenega in pridobljenega z bivanjsko izkušnjo. Dejavni svet je neprestana dinamika, pravzaprav ples gibal in ljudje se na ego ravni zgolj odzivamo na osnovi štirih temelnjih zakonitosti - preživetje, igre, doživetja in status. A tudi levi in psi so enaki, samo mi se tega zavedamo. V tem je razlika in na osnovi tega imamo večje odgovornosti. V okviru odzivanja imamo določeno svobodo.

Hm Zerkalo, s tem se večinoma strinjam. Mimogrede... nikoli se ne spuščam v debate o duhovnosti, ki nimajo nobene zveze s Kabalo. Nekatere teme so pač univerzalne. Bog, usoda, ljubezen, meditacija... in še bi lahko našteval, so prisotne v skoraj vseh duhovnih smereh in vedno izpostavim gledišče kabalistične šole, kateri pripadam. Večkrat sem zapisal, da recimo o podrobnostih joge ne morem govoriti, ker imam o tem samo nekaj splošnega znanja. Pravzaprav imam več znanja o jogi, kot imajo jogiji znanja o Kabali. Bog je univerzalna ideja. Bolj ali manj predstavlja VSE v VSEM. Podrobnosti so stvar lokalne interpretacije.

Veronika1, Celestinska prerokba in na njej osnovi nastale knjige so domišljijske knjige, saj duhovnost običajno ne deluje na tak enciklopedični način. Osebno bi te knjige vzel kot dodatno literaturo, ne pa kot osebni vodnik za duhovno delo. Kar si napisala, ni nič novega in nepoznanega recimo krščanskemu duhovnemu izročilu. Iste stvari so pač izrečene v drugačnem zaporedju. Vsaka molitev je brezvredno blebetanje, ako je ne podpira pozornost. V pozornosti je osnovni ključ duhovnega napredka.

Zadetost in duhovi ne gredo ravno skupaj, a zadeti si v svojem stanju marsikaj predstavljajo. Naj ponovim, kar redno ponavljam. ne se igrati z duhovi, ker so to koncentrati silno močnih energij zavesti. Potrebni sta precejšnja veščina in znanje, da se te energije obvladajo. Zategadelj... tace stran!

Se strinjam bonbonček.

Glede hormonskih tablet moraš povprašati na transfuziji. Nadalje moraš imeti preko 50 kg teže, saj okostnjakom ne jemljejo krvi. Sam sem dal kri preko 20x in zaenkrat nimam nobenih organskih težav s srcem in ožiljem.

Nekako pred 75 leti je v osrčju Evrope prišel na oblast nekdo, ki je trdil, da so določeni ljudje genetsko nad drugimi. Vzporednice z indigo ljudmi se kar same ponujajo. Tisti stric s smešnimi brčicami je bil v svojem okolju neprilagojen, niso ga jemali resno. Posledice? nekaj 10 milijonov ljudi je končalo svoje življenje zaradi te drobne norosti. Mene vedno zmrazi, ko pomislim na vehementno nakladanje neprilagodljivežev, da so genetsko nekaj nad ostalimi. Zdaj se mnogi temu smejijo, a morali bi se bati. Teorija o večvrednosti, najsi bo še tako lepo zavita v neke duhovitniške floskule, je silno nevarna. Vedno se okolje najprej smeji, a vse smeh mine, ko takšna ideja postane oblast. Pretiravam? Malce se ozrite okoli in se zbudite!

Razni meniški redovi niso ravno poklic. Ti ljudeki se vsaj delno preživljajo z raznimi poljedelskimi, zeliščarskimi in podobnimi deli. Pod rubriko "duhovni poklic" razumem stričke inu tetice, kateri nudijo duhov(it)ne usluge za cekin. To področje želi država zdaj nekako urediti, dasiravno to ne počne na najprimernejši način. Kot je značilno za naše birokrate in njih priritnike, hočejo biti mojstri za vse in ta t.i. zdravilska zbornica bo leglo birokratiziranja, nepotizma, nesposobnosti, neznanja in lenobe.

Hja, tako bi bilo, če bi bile ostale ravni bivanja linearne. Pa niso. Čas se poraja samo v našem dejavnem svetu kot eno od prvobitnih gibal, ki predstavljajo temelj dejavnega sveta. Raven Upodobitve že nima časa, oziroma je ta čas navidezno paralelen z našim časom. Možno je opazovati zgolj možne trende glede na trenutno in preteklo stanje. Zategadelj nihče ne more 100% napovedovati prihodnosti. Ravni bivanja "pokrivajo" "isti čas in prostor", vendar v različnih obsegih. Samo naš dejavni svet je dinamičen, kjer se prepletajo čas, prostor, energija in gibanje. Kakor hitro pokukaš napr. v Raven Upodobitve (popularno Astral), te tam omejujejo samo namišljene omejitve, a tudi osebna zgodovina.

Lep izgovor. Vedno trdim, da je karma izgovor za lastne napake. Usoda je pravzaprav pot, po kateri nas porinejo okkoliščine in naša osebno-zasebna zgodovina. Z raznimi selitvami duš ipd. se samo zapleta silno enostaven mehanizem življenja. Običajno je prava rešitev tudi najenostavnejša. A če predpostavim, da sem za svojo usodo popolnoma odgovoren in imam vse niti v rokah, takoj izpadejo iuzgovori za lastne napake. Vsi grešimo in z napakami se je treba soočiti in odstraniti njihove vzroke, ne pa za to kriviti neke karme. Karma izhaja iz vzhodnega sveta in tam je družba popolnoma drugačeorganizirana, veljajo popolnoma drugačne moralne norme in drugačen način življenja. V naši linerano deterministični družbi pa je karma odveč in nepotrebna. Če bi vsakdo skrbel zase in se učinkovito soočil s svojimi tegobami, bi bilo pol manj težav.

Ja, Lia, smeh je pol zdravja. Tudi Hitlerju in njegovim tezam o nadrasi na osnovi genov (Arjci) so se sprva vsi smejali, a na koncu je ta smeh potihnil. Začelo pa se je prav smešno. Nek brkati histerik je kričal sredi gostilne lokalnim pijančkom. A morilska karizma in okoliščine so iz besed naredile največje klanje... Vsekakor ne trdim, da je med nami novi Dolfe, opozarjam pa na nevarnosti razvrščanja ljudi na nekaj več in nekaj običajnega. Čudi mne, ker vsi tako zlahka sprejemate takšne nore teze o genetski superiornosti, ki ni nič drugega, kot vedenjska lastnost, pogojena z vzgojo in okoliščinami bivanja.

Hja, Zerkalo, glede Kabale ne moreš soditi, ker pač ne poznaš. Nekje sem napisal, da so morebitne moči stranski učinek in ne motiv. Duhovni napredek je možen samo z napornim delom na sebi in brezkompromisnim soočenjem s tem, kar si in kar so iz tebe naredile okoliščine tvojega bivanja. Tudi sam sem bral Castenado in tudi tam ne propagira nekritično drogiranje, temveč imajo travice jasen in nadzorovan namen. Tradicionalne metode osebnostne ratsi se mnogim zdijo dolgočasne, nepotrebne ipd. Žal pa so edine, ki prinašajo celovit razvoj. Saj ni pomembno, je to Joga, Kabala. krščanska mistika ali morebiti Zen. Vse ob zavzetem in discipliniranem delu prinašajo rezultat. Katero metodo izbereš, pa je odvisno od lastnih preddispozicij. Ve se samo to, da so najučinkovitejše metode, katere izhajajo iz civilizacijskega okolja, kjer je posameznik(-ca) vzgojen(-a) in kakšno civilizacijsko paradigmo ima vtkano v moralni sistem ter podzavest. Ni vse za vse. Niti si sam ne moreš kot začetnik izmisliti svoje duhovne poti, ker enostavno nimaš dovolj znanja in izkušenj. Vsaka duhovnost ima tri temeljne stopnje: novinec, pripravnik, mojster. samo mojstri so sposobni dodati metodi kaj novega, saj razpolagajo z dovolj sposobnostmi, izkušnjami in znanji. Izumljanje tople vode je običajno samo izgovor za lastno lenobo. Vsaj do sedaj sem vedno pri začetnikih "inovatorjih" opazil to lastnost.

Če si kruha ne režeš z duhovnostjo imaš morebiti več svobode. Če si režeš rezine milega kruha z duhovnostjo, moraš pri tem delu najprej misliti na preživetje in svoje delo temu prilagodiš. Če ne zavestno, pa gotovo podzavestno. Prisiljen si "pomagati", čeprav se mogoče ne počutiš dobro, nisi razpoložen ipd. ter nisi 100% koncentriran na delo s strankami. Profesionalec ne sme stranki reči: "Vi ste razvajeno cmeralo."