Kabalist

Avto pa potem naj zapelje z mostu... Prebrisano Na žalost mnogih je svet takšen, kot je - zgolj povprečen. Takisto je morala - povprečje.

Mogoče si nekje že prebrala, kaj pravijo za mistike. Kadar resnični mistik svojo izkušnjo opiše z razumljivimi besedami, je običajno daleč od opisa doživetega. Ako se želi približati natančnosti opisa, pa njegove besede postanejo nerazumljive. Kako z besedami zapisati večni trenutek sedaj?

V socialni družbi je morala še kako potrebna. Nekaj, kar je pri nas vrlina, je morebiti v Indiji vredno bičanja. Morala je kompas, ki je nujen, dokler se giblješ v socialnem okolju. Ne moreš misliti zgolj an svoje kaprice, za katere ti misliš, da so dobre, a za nekoga drugega mogoče niso. ne smeš biti egoist, razen če ne živiš na samotnem otoku (za ostale: včasih se mi zdi, da Indigo živi na samotnem otoku brez človeške družbe). Moralen človek lahko postane etičen. Nemoralen človek pa ne more postati etičen. Etika se razvije skozi osebnostno rast in izkušnje. Mihaela, ti pa vse primerjaš skozi astrološki simbolizem. Zanimivo. Vsekakor je nezdrava moralnost tista, katera nastane kot posledica skoraj patološkega strahu pred hipotetično božjo jezo. Moralneži, ko se gredo moralo zaradi strahu, se spremenijo v zveri, ko socialna družba zaradi vojne, naravne nesreče ali podobnega razpade. V izjemnih razmerah prej navidezno vzoren ljudek vzame v roke sekiro in razmesari svojega soseda.

Problem je, ker je večni del človekove zavesti brezoseben. Kaj je večno, pa nima prej ali kasneje, niti nanj ne vpliva malo manj večen del. Mistiki so to skozi izkušnje dokazali in to na svoj način opisali (kolikor je moč to z besedami zapisati). Eno je naša želja po večnem, drugo je realnost. Mogoče je moja duša do sedaj živela v blatu mikroorganizmov, črvov in podobnega. Komu mar? Pomembneje je, kaj bom storil z življenjem, ki me še čaka. Mislim, da je to ključno in v to je potrebno vložiti vse moči. Včasih niti vse moči niso dovolj.

Pred 2000 ali tudi 4000 leti so bili ljudje duhovno enaki nam. Edina razlika med njimi in nami je v obsegu znanja in tehničnih pomagal, ki danes neprimerno učinkoviteje povečujejo moč naših čutil. 2. Mojzesova knjiga je dokaz, da se danes ni za slehernika in slehernico v bistvu nič spremenilo. Razum je orodje z namenom, kot je recimo lopata takisto orodje s svojim namenom. Leta 2000 p.n.št. so za kopanje jarkov uporabljali lopate, danes isto počnemo z bagri različnih dimenzij. Razum moraš uporabiti, ker služi obdelavi podatkov, dobljenih s čutili. Razum podatke obdela glede na aktivni spomin in pridobljen simbolni sistem. Rezultat razumske kalkulacije je motiv za akcijo, ki pred izvršbo gre skozi mehanizem notranjega čutenja. Le ta odloči na osnovi moralnega sistema človekovo motivacijo in občutenje ob izvedbi. To zaporedje je enako danes in bilo je enako pred 6000 leti. Vse to je v domeni egozavesti. Vendar se vsi spomini, sama egozavest in s tem povezano izbriše v trenutku smrti. Ta del je zadnji, ki izgine. Obsmrtne izkušnje potrjujejo to tezo. V Kabali sistemu egozavesti pravimo tudi nefeš. Obstajajo še trije sklopi zavesti, od katerih je samo Hijah nesmrten. Žal ta nesmrtni del ni individualiziran, niti ne biva v čas-prostoru. To so dokazali različni mistiki. Nekaj, kar ne biva v čas-prostoru je večno, zatorej je neumno govoriti o prej ali kasneje, ker je to pomembno zgolj umrljivi egozavesti, katere del je razum. T.i. "prejšnja življenja" so pravzaprav kombinacije različnih miselnih slik. Sodobna psihiatrična znanost lahko o tem veliko pove. Zanikanje razuma je nevarno za človekovo sposobnost bivanja v vsakdanjosti. Razum ni vse, vendar jemati razumu njegovo vlogo je neumno.

Seveda ni enako, vendar na človeka približno enako deluje. tako jeza, kot zamera sta nekoristni. kdor čuti jezo ali zamero, ta potrebuje še kar nekaj dela na sebi. In to ne zaradi drugih, temveč zaradi sebe.

Šala je v tem, da je že sama ideja posmrtnosti skregana z zdravo in tudi nezdravo pametjo.

Etična osebnost deluje univerzalno in nikoli ne pomišlja o vzrokih svojih dejanj.

Meni je zamera vsaj zadnja leta neznan pojem. S tem, ko nekomu nekaj zamerim, delam škodo zgolj sebi in nikomur drugemu. Če me nekdo klofutne, ga ne bom klofutnil nazaj, vendar mu tudi ne bom dopustil, da me še enkrat okoli kepe. Ko te nekdo sovraži, ti želi vse najslabše, se mu iskreno zahvali. Tako mu omogočiš, da svoj drek sam prebavi.

Se strinjam. Osebno se mi zdi nezrelo, če bi se obremenjeval z datumom svojega rojstva, imenom ipd. Škoda časa. Raje naredim kakšen manjši ritual pentagrama ali srednjega stebra. Več naredim zase!

Zavest je celotna slika človeka. Duša je del zavesti. Kabalisti poznamo več ravni duše, vendar ni nikoli govora o kakšni mladosti ali starosti. Sistem je že brez tega dovolj zapleten. Srčika človeške duše se imenuje Hijah. To je nekončno majhen "košček" Boga in še ni individualiziran. Nešama je najvišja stopnja bivanja in individualizacije. Roh je duša in Nefeš je naša egozavest. Te štiri ravni so v zapletenem medsebojnem dinamičnem razmerju. Sodobna psihiatrična in psihološka praksa izhajata iz teh shem. Različni avtorji ta sistem delov zavesti predstavljajo z različnimi simbolnimi prikazi. PO mojem mnenju je najprimernejši tisti, ki je najmanj zapleten. Kot sem omenil, Bog je racionalen.

Morala je vedno dvojna, a etika ni. Morala je nujnost vsake organizirane družbe, saj omogoča nekakšen najmanjši skupni imenovalec sobivanja. Morala postane škodljiva, ko se začnemš obremenjevati z drugimi ljudmi in njihovo moralnostjo. V nekaterih šolah Kabale(tudi sam pripadam takšni šoli) je moralnost del začetnikove prakse. Ne moreš napredovati, dokler nisi moralen. Moralen človek lahko postane etičen. Past morale je v njeni dvojnosti. Sestoji iz moralnega akcelatorja in moralnega inhibitorja. Vsak motiv za akcijo gre skozi to. Nemoralni motiv sproži inhibitor in počutiš se slabo že ob misli na nemoralno dejanje. Moralnost seveda ne sme biti v službi omejevanja. Žal mnoge religije in sekte zlorabljajo moralnost.

Bojim se, da smo brez števca življenj! Duša ne biva v dejavnem svetu, temveč nanj vpliva. Številke duši nič ne pomenijo. Čas teče zgolj delom zavesti, kateri so potrebni za vzdrževanje trupla, torej našemu egu in z njim povezanimi funkcijami. A ta del zavesti je kot RAM. Ko se človek rodi, se začne polniti, ko človek umre, se izbriše in izgine. Duša pač ni Windows XP, z mapo "Zgodovina" (ali podobno) in raznimi funkcijami "Recent file". Kot sem omenil, to se izbriše. Seveda je izgubljanje časa o ugibanju, v katerem hlevu je moja duša bivala 200 let nazaj. Saj je vendar moji duši teh 200 let trenutek, ki večno traja. Vendar je treba za približno razumevanje tega malce izkušenj dela na sebi.

Zadnjič sem videl svizce, kako so zavijali čokolado. Baje so vsi bili v prejšnjem življenju delavci v Milkini tovarni in so pojedli preveč čokolade. Šalo na stran! Dajte no, bodite vsaj malce resni. Potem bi vsi hodili na regresije in ne bi nihče več ničesar raziskoval, delal in hodil v šolo.

Kaj pa, če ni mlade ali stare duše? Čas teče samo v dejavnem svetu. Že na upodobitveni ravni (Olam Ha'Jecira - po domače astralu) čas ne teče. Čas je eno od gibal dejavnega sveta. Kako je potem lahko nekaj staro ali mlado, če obstaja v svetu, kjer ni časa? Ta pogled na svet mi je všeč, ker se sklada tudi s sodobnimi znanstvenimi dognanji.

Morala je tema, ki je nekako obvezna pri vsaki razpravi o metodi osebnostne rasti. Vsaka organizirana religija in družben sistem, ki je nastal, ima svoj moralni sistem. Kdaj je morala pogon našega napredovanja in kdaj je poguba? kako se odzivati na moralnost in nemoralnost? kam vodi moralnost in kam nemoralnost? Ima samo religija ekskluzivno pravico nad moralo? Je morala napsrotovanje osebnostni rasti? Naštepal sem vprašanj in sedaj dragi spletkarji in spletkarke, le komentirajte!

Tako je vedno na začetku duhovne poti. Kasneje vse postane enostavnejše. Žal je jezik premalo za verodostojen opis različnih mističnih izkušenj. Takrat se zatekamo k ovinkom, ki so prav bizarni. Čutiš izkušnjo, a ne veš, kako jo prenesti na papir. Res zoprn občutek.

Najprej je treba vedeti, kaj smatramo pod etiko? Estetika je občutek za lepo. To vemo. Etika... o njej je veliko razprav in pravzaprav ni neke določene resnice. V nekaterih šolah kabale je etika nadgradnja morale. Ko moralnost postane način življenje brez strahu pred kaznijo za nemoralo, to pomeni etično delovanje. A to je samo en vidik.

Verjamem, da ti je všeč. Veliko je knjig o tem. Meni osebno so bližje knjige, ki me učijo bivanja tukaj in sedaj. Ni me Bog postavil v ta svet, da bi izgubljal čas s tem, kaj je bilo pred mano in kaj bo za mano. Neprekinjeno motrenje pomeni biti vsak trenutek tukaj in sedaj.

Kabalisti imamo rek: "Kar je od nebes, se povrne v nebesa, kar je od zemlje, se v zemljo povrne." Nekoč so rabina Ben Mojsija vprašali: "Kakšno je posmrtno življenje?" Rabin je odvrnil:"Ne vem, ker nisem še nikogar srečal, kateri bi mi znal povedati. Učenec, raje misli, kako boš živel in opravičil božji dar življenja." Nek drug rabin je rekel: "Rodil si se, ker Bog želi skozi tvoje oči videti, kaj upodablja." Moj učitelj duhovnih vaj je rekel: "Ko se enkrat rodiš, si večno tukaj, kajti živiš naprej v svojih dejanjih." Skratka, napotki za življenje tukaj in sedaj in ne izgubljanje časa okoli smrti.

Ja, Pjotra, zaplete jo naš um z mnogimi nepotrebnimi teorijami in balastnimi filozofijami. Se strinjam s tabo.

Shen Chi je v več pogledih nevarna sekta. Imeli smo že temo o tem. LJudje zaradi tega zakreditirajo in finančno uničijo svoje družine, jih pustijo ipd. Nekaj časa sem spremljal zadevo iz lastne radovednosti. Ugovotil sem marsikaj moralno in etično spornega. Videl sem družinske tragedije, katere je povzročil Shen Chi. kakšna je to duhovnost, ki pritrjuje ženski, da vara svojega moža ali odobrava delomrzneža, ki noče delati?

Ja, egoizem je pač del človeka. Pravi "đek" si takrat, ko si ti gospodar in ne tvoj egoizem.

Življenje znotraj organizirane socialne skupnosti pomeni določene kompromise. Družba ti nekaj da, a tudi ti moraš nekaj v družbo prispevati. Ako gre komu na jetra življenje s kompromisi, naj pač gre na samotni otok, kjer bo sam samcat in se ne bo poteboval ničemur prilagajati.

Naslov teme vse pove. Osebno menim, da je izum "mladih" in "starih" dober sistem za postavljanje v vlogo pametnjakoviča. meni se zdi, da je to zgolj nepotrebno zapletanje že itak preveč zapletene duhovnosti.