Vse, kar pišeš, Mura, mi je čisto jasno, razumljivo in hkrati resnično. Bom probala drugač razložit...ko si majhen in padeš ali pa te kdo natepe, poškoduje, povzroči bolečino, to občutiš na sebi. In ob vseh teh dogodkih se otrok nauči, kako se povzroči bolečina. In ve, da je au, boli...in ravno zato, naj ne bi tega potem počel. Če vidi, da to, da njemu kdo povzoroča bolečino, ni prav in da boli, zakaj bi jo potem on povzročal drugemu? To poudarjam non-stop, da čeprav vzgoja in zgledi so pomembni, mamo vseeno v sebi toliko znanja in vedenja (tud kot otroci), da vemo, kaj je prav in kaj narobe. Se pa čisto strinjam, da so otroci dandanes preveč prepuščeni sami sebi. Samo, to jim ne da pravice, da zaradi dolgčasa ubijajo nedolžne živali, češ, ata me ni naučil... Mi smo se takrat šli ravbarje pa žendarje, med dvema ognjema, gumi tvist, itd....vse se da, če se hoče.