butl

Srečno Osamljena in da bi se čimprej pocajtala.

Se strinjam. Ja, včasih nekej, kar zgleda kt beg ni beg, včasih pa vseen je.

Jap, Krhka. Dvakrat težko. Prvič ga najt, drugič, kar je še težje, se pa z njim soočit. Pravzaprav je to soočenje tolk težko, tolk boleče, da vsi iščemo vsemogoče poti, da bi se nam ja ne bi blo potrebno soočit. A gre znanje res premosorazmerno z ljubeznijo in hoteti ostati skupaj? Na počez naj bi tko blo, v resnic je pa odvisno od kufrov in od bolečine v kufrih in dostkrat je beg veliko lažja izbira.

Rdečelasa lep pozdrav Vsakič, k vidm dva, k se mata rada, pa zarad neznanja kufre, ki sta jih privlekla v zvezo, porivata drug drugmu in s tem ubijata svojo vezo, namest da bi jih dala tistmu, ki jima jih je nafilal, ratam kr žalosten. Kva gre enih zvez, ki majo dobro podlago, v katerih je več kt dost ljubezni, u kurac zarad neznanja.

Lej kolk razlogov si naštel.

Jst še nisem hodu po žerjavici in tud ne čutm potrebe, me pa zanima, zakaj ste se tisti, ki ste se se za hojo odločili, odločili. A je bla to potreba po samodokazovanju, radovednost , kej druzga mrbit?

Tole je Hellinger napisal: Enkrat je bila pri meni svetovno znana psihoterapevtka, res čudovita ženska, svoje otroke je vzgajala z ljubeznijo. Njena hči je prišla dol po stopnicah in se obnašala zelo provokativno, nenavadno. Ko je prišla do mame, ji je mama prisolila eno okoli ušes. Prej ni tega še nikoli naredila. Hči je rekla je: »Mama, zdaj vem, da me ljubiš.« Z vsem spoštovanjem do njega in kljub temu, da ve zakaj se gre /čeprav zlo okorno to predstavlja/, je tale primer postavljanja meja čist zgrešen, da ne rečem, škodljiv. Klofuta, udarec /eni temu ljubkovalno rečejo ena vzgojna/ ni nč druzga, kt nemoč starša, da bi otroku postavu mejo na otroku primeren način in je vedno škodljiva za otroka. Sicer deluje včasih in otrok neprimernega vedenja ne počne več, ampak ne zato, ker bi se zavedal neprimernosti svojega vedenja, pač pa zato, ker ga je strah nove klofute, novega udarca. Po klofuti je starš sprostu svoj naboj, v otroka pa zarisal vzorec, da je pretepanje šibkejšega primerno sredstvo za uveljavitev svoje volje, svojega prav. In bo to nasilje izvajal kasneje sam nad šibkejšimi in nad svojimi otroki, saj so to počeli tudi njegovi starši. Ker pa so starši za otroka več kt bog, pomen, da so ravnal pravilno. Meje so nujno potrebne za otroka, ker samo v prostoru, ki ima jasno postavljene in trdne meje, se otrok počuti varno. Ampak, meje se postavlja na drugačen način. Ne z vpitjem, še manj pa s tepežem. Zakaj sem jst proti kaznovanju na kakršen koli način? Zelo preprosto. Že sama uporaba izraza kaznovanje v odnosu starš otrok pomen povračilo, pomen maščevanje. Pomen dovoljenje za maščevanje. In to nad otrokom. Uporaba izraza postavitev meje pa pomen preprečit neprimerno delovanje al pa dopovedat otroku, da je njegovo delanje /pričakovanje/ neprimerno ob istočasnem spoštovanju otroka kot osebnosti. In tle je ogromna razlika med kaznovanjem in postavljanjem meje, pa čeprav gre za enako fizično dejanje /v tvojem primeru za ohlajanje na stolu/. No, sej v citiranem postu si zdej razložila, kako zgleda to tvoje kaznovanje in zgleda blj kt postavljanje meje na za otroka primeren način. Drug razlog, zakaj sem proti kaznovanju in ki je ravno tako pomemben ali pa še bolj, je pa sledeč. Zelo veliko staršev, ki ugotovijo, da vpitje, prošnje in pretepanje ne zaleže, spoznajo pa, kako je kaznovanje doseglo učinek /čeprav začasen, odvisen od jakosti ustrahovanja/, to metodo potem uporablja kot "ej, to je zdej to". Eno obliko uveljavljanja svoje moči so zamenjal za drugo. Keč je pa drugje. Otrokovo vedenje je vedno posledica delovanja staršev. Namesto, da se starši zadovoljijo s kaznovanjem kot metodo, ki daje rezultate, bi se morali vedno vprašat, zakaj se otrok tako vede. Ne, narobe sem napisal. Če se bodo tko spraševali, ne bodo nikoli prišli do pravega odgovora. Spraševati bi se morali: Kaj počneva midva /starša/, da se najin otrok na najino vedenje odziva tako kot se odziva? in Zakaj počneva to kar počneva, da se najin otrok na najino vedenje odziva tako kot se odziva? in Od kod izvira najino vedenje? Ko bodo starši odgovorili na ta tri vprašanja in spremenili svoje vedenje, se bo spremenilo tudi vedenje njihovih otrok. Brez kaznovanja. Garantirano. Zdej pa, da še mal pošpekuliram /ne zato, da bi ti solil pamet, ampak, da bi mrbit začela razmišljat v to smer/ glede na vtis, ki ga tvoje pisanje daje: Ko tamala pizdi, te hoče zase, brca in grize, prtisne na tvoje podzavestne spomine, ko si ti sama bla taka mejhna pupa in si potrebovala mamino in očetovo pozornost, priznanje, besede, da te ma rada, pa tega nisi dobila. Ti spomini zbudijo hudo bolečino v teb, ki se izrazi kot jeza, kot jeza na tvojo mamo, ki ti ni znala al pa zmogla prisluhnit, te objet, te potolažit, ti rečt da te ma rada, da si dobra taka kt si, da si zanjo enkratna, si vzet cajt zate. Ti spomini zbudijo hudo bolečino v teb, ki se izrazi kot jeza, ker tvoj oče ni mel posluha zate, ker se je do tebe vedel kot tujec, ker te ni začutil, te ni zaščitil, ga ni blo, ko si ga potrebovala in, ker je tvoj mož isti kot tvoj oče. Vso to silno jezo, namesto da bi jo stresla na tistga, ki jo je povzročil, to je na tvoje starše, streseš na tistga ki je zraven, na tvojo hčerko. Na otroka, ki ni nič kriv, ki se ne more braniti. Na edinga človeka /poleg njenega bratca/, ki te ima brezpogojno rad. In ko tamala kasira to tvojo jezo, ki je sploh ni povzročila, za katero sploh ni odgovorna, se vanjo zapisujejo enaki vzorci, kot so se vate, ko sta ti to isto počela tvoja starša. Zato je tako pomembno, da se sprašuješ, zakaj tako deluješ kot deluješ, zakaj tako čutiš kot čutiš in počistiš z vzorci iz preteklosti. Ti si tista, ki lahko prekineš s prenašanjem vzorcev in daš svojim otrokom boljše, bolj zdrave. Saša, ti si uredu. Ti že vidš, da nekaj ne štima in iščeš rešitve. Taki zmagate. Pogumno in čimprej pocajtaj roko.

Saša srečno.

zmanjkal bilobila zgleda /sam, tist ni bla šala/

Kdo pa popa šale? Ni glih pravo vprašanje, je pa zagotovo enako pomembno.

Sam, a veš, tole sploh ni smešno. Je žalostno. Ker večina staršev deluje glih tko in še hujš in dejansko misljo, kako so dobri starši.

Glih sem hotu mal pokomentirat, k sem dobil tale mail: 1.Moja mami me je naučila SPOŠTOVATI DOBRO OPRAVLJENO DELO: "Če se mislite pobiti med sabo, naredite to zunaj, stanovanje sem pravkar počistila!" 2.Moja mami me je naučila RELIGIJE: Zdaj pa moli, da bo to šlo ven iz preproge!" 3.Moja mami me je naučila OSNOV POTOVANJA V ČASU: "Če ne boš sedel vzravnano, ti bom tako pripeljala, da te bo odneslo tri dni daleč!" 4.Moja mami me je naučila LOGIKE: "Zakaj? Zato, ker sem jaz to rekla!" 5.Moja mami me je naučila ŠE VEČ O LOGIKI: "Če boš padel iz gugalnice in si zlomil vrat, ne boš šel z mano v trgovino!" 6.Moja mami me je naučila PREVIDNOSTI: "Nosi vedno čisto perilo, kaj če se ti zgodi nesreča!" 7.Moja mami me je naučila OSNOV IRONIJE: "Če se boš še naprej drl, se boš imel zakaj dreti!" 8.Moja mami me je naučila OSNOV OSMOZE: " Zapri usta in jej!" 9.Moja mami me je naučila EKSTREMNEGA ZVIJANJA TELESA: "Samo poglej si to umazanijo na svojem vratu!" 10.Moja mami me je naučila POTRPLJENJA: "Tukaj boš sedel, dokler špinača ne bo izginila!" 11.Moja mami me je naučila METEOROLOGOJE: "Tvoja soba je takšna, kot bi skoznjo šel tornado!" 12.Moja mami me je naučila HINAVŠČINE: "Če sem ti povedala enkrat, sem ti povedala milijonkrat. NE PRETIRAVAJ!" 13.Moja mami me je naučila PRIMERNEGA VEDENJA: "Nehaj se obnašati kot oče!" 14.Moja mami me je naučila ZAVISTI: "Na svetu je na milijone manj srečnih otrok, ki nimajo tako čudovitih staršev kot ti!" 15.Moja mami me je naučila PRIČAKOVATI: "Samo počakaj, da pridemo domov!" 16.Moja mami me je naučila O SPREJEMANJU STVARI: "Dobil jih boš, ko pridemo domov." 17.Moja mami me je naučila OSNOV MEDICINSKIH ZNANOSTI: "Če ne boš nehal škiliti, ti bodo oči tako ostale!" 18.Moja mami me je naučila ŠPIJONAŽE: "Obleci si pulover! Mar misliš da ne vem, kdaj ti je hladno?" 19.Moja mami me je naučila HUMORJA: "Ko ti bo kosilnica porezala prste na nogah, nikar ne tekaj za mano!" 20.Moja mami me je naučila KAKO ODRASTEŠ: "Če ne poješ zelenjave, ne boš nikoli zrastel!" 21.Moja mami me je naučila OSNOV GENETIKE: "Prav tak si, kot oče." 22.Moja mami me je naučila, DA SE ZAVEDAM SVOJIH KORENIN: "Zapri vrata za sabo! Misliš, da imaš rep?" 23.Moja mami me je naučila MODROSTI: "Ko boš star toliko kot jaz, boš že razumel."

Lunca živjo A te lahko vprašam, kaj si mislila z ravnodušnostjo? Kako je človk lahko flegma, če recimo neko vedenje v njem vzbuja jezo, agresijo... A to mislš, da naj se dela, da je mirna? A se ti ne zdi, da potlačena energija samo še blj izžareva, clo tko, prou prenese se na druzga, v tem primeru na njeno hčerko. Al si pa mrbit mislila, da naj ugotovi, zakaj jo eno vedenje tko razkur in predela vzroke? Samo, v tem primeru je ravnodušnost /pravzaprav ne ravnodušnost ampak razumevanje/ že njeno naravno stanje, tko da se ji ni treba niti delat niti mislt na to v odnosu do otroka. Pa še to. Agresivnost in kazen ne futrata otroški ego, ampak povzročata strah, občutek manjvrednosti, občutek krivde, občutek nevrednosti v otroku.

Sej je v redu Saša. Kva je izpad? Otrok ves čas preizkuša varnost, trdnost prostora, v ktermu se nahaja. Preizkuša meje. Če mu ti nudiš varen in trden prostor z varnimi in trdnimi /starosti primernimi/ mejami, jih ne preizkuša več tako pogosto, ko se prepriča vanje, ko prostoru zaupa. Če so izpadi te vrste pogosti, kažejo na vajino /s tem mislim na tvojo in moževo/ ali nestanovitnost, ali neusklajenost, ali preveliko zategnjenost, ali pa preveliko fleksibilnost v postavljanju prostora in tega, kar paše zraven. Drugo obliko izpadov pa povzroča strah pred zapustitvijo in s svojimi vedenjem skuša pridobit vajino pozornost, naklonjenost, čas. Če ugotovi, da vajine pozornosti ni deležna, če je pridna, tiho, se igra, poskuša drugače. V vajinem primeru tako, da udari, ugrizne tamalga. Potem jo opaziš. Potem se dereš nanjo, jo kaznuješ...se ukvarjaš z njo in ji daš vedeti, da je. In to, da vpiješ nanjo, da se dereš, da jo udariš, da jo kaznuješ...njej pomeni, da je, da jo opaziš, da ji nameniš čas, da se ukvarjaš z njo in to tvoje ukvarjanje /čeprav skrajno neprimerno/ ji pomeni mnogo več in je zanjo mnogo manj strašljivo kot tvoje ignoriranje. Rožica I ti je dala zelo dober nasvet. Poskusi se vživeti vanjo, ko bo spet tak izpad. Pomisli, kaj si ti pričakovala od mame, ko si bila toliko stara kot tvoja hči in si imela enak izpad. S čim bi te tvoja mama takrat pomirila? Kaj bi morala tvoja mama takrat storiti, da bi se ti umirila....in to naredi svoji hčerki. Boš videla, da bo delovalo. Drgač pa še enkrat Saša. Otrok ni kriv. Otrok je samo indikator. Indikator vajinega odnosa z možem, ki pa je spet samo indikator tvojega in moževega odnosa v vajinih primarnih družinah. Tam je izvor. In, ja, za izpade so odgovorni starši. Drgač pa, sem zelo blag.

Fajn Saša. Kar se pa kaznovanja s sedenjem tiče, moram rečt, da se men ne zdi dober vzgojni ukrep. Otrok s svojim vedenjem sporoča, da te potrebuje, da potrebuje tvojo pozornost, razumevanje, spoštovanje, nežnost, tvoj čas, tvojo ljubezen, varnost. Če vse to ima, oziroma, ko bo vse to imel, tudi ne bo več izpadov, ki so itak le klic po tebi. Kr tko naprej.

Nimbus, Rachek vse naj.

Michelle, Janif, Dadika...vse naj naj.

Kaj že? Zakaj že?

Na današnji dan Leta 1184 pr. n. št. so Grki vdrli v Trojo s pomočjo trojanskega konja. Leta 1342 je umrl papež Benedikt XII., s pravim imenom Jacques Fournier. Vladal je v Avignonu. Rodil se je leta 1285, papež pa je postal leta 1334. Leta 1704 je začel izhajati prvi ameriški časopis The Boston Letter. Leta 1742 je francoski stotnik Rouget de Lisle v Strasbourgu zložil vojno pesem renske armade. Še istega leta se je preimenovala v marseljezo. To ime je dobila, potem ko so jo peli marsejski prostovoljci, ki so korakali proti Parizu. Leta 1854 se je rodil francoski politik in maršal Philippe Petain. Leta 1916 je vodil obrambo Verduna. Pozneje je bil povezan s francoskim klerofašističnim gibanjem. Leta 1940 je podpisal kapitulacijo Francije in postal ministrski predsednik vichyjske vlade. Leta 1854 sta se na Dunaju poročila Franc Jožef in Elizabeta Bavarska. Leta 1863 so belci v kalifornijskem Keyesvillu pobili 53 Indijancev iz plemena Tehachapi. Leta 1873 se je rodil avstrijski politik in dunajski župan Theodor Korner. Leta 1951 je postal avstrijski predsednik. Leta 1897 se je rodil predsednik Mehike Manuel Ávila Camacho. Leta 1898 je Španija napovedala vojno ZDA. Leta 1913 so v New Yorku slovesno odprli nebotičnik Woolworth Building. Leta 1915 se je z aretacijami armenskih intelektualcev v turških mestih uradno začel armenski genocid. Leta 1916 se je v Dublinu začel eden največji uporov Ircev proti Britancem, imenovan velikonočni upor. Leta 1920 je policija med stavko železničarjev v Ljubljani ubila 14 ljudi, 30 pa jih je ranila. Leta 1926 se je rodil nekdanji premier Švedske Thorbjörn Fälldin. Leta 1927 se je rodil novozelandski kemik in Nobelov nagrajenec Alan MacDiarmid. Leta 1932 so na volitvah v Nemčiji v Prusiji, na Bavarskem, v Wurtenbergu in Hamburgu zmagali nacisti. Leta 1952 se je rodil francoski modni oblikovalec Jean-Paul Gaultier. Leta 1953 je angleška kraljica Elizabeta II. povzdignila Winstona Churchilla v viteza. Leta 1957 se je rodil Butl. Leta 1960 je umrl nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max von Laue. Leta 1961 so z dna morja dvignili švedsko ladjo Vasa, ki je bila narejena v 17. stoletju. Leta 1963 se je princesa Alexandra Kentska poročila z Angusom Ogilvyjem. Poroka je bila v Westminstru. Leta 1964 je umrl nemški bakteriolog in Nobelov nagrajenec Gerhard Domagk. Nemec je nagrado zavrnil. Leta 1967 se je sovjetski vesoljec Vladimir Komarov ponesrečil pri pristajanju vesoljske ladje. Vzrok smrti so bila zapletena padala v času pristanka ladje. Leta 1968 je Mauritius postal član OZN-ja. Leta 1970 so Kitajci v vesolje poslali svoj prvi satelit, ki so ga poimenovali Dong Fang Hong I. Leta 1970 je Gambija postala republika, Davda Javara pa njen predsednik. Leta 1975 je skupina Baader-Meinhof razstrelila zahodnonemško ambasado v Stockholmu. Leta 1981 je IBM predstavil svoj prvi osebni računalnik. Leta 1984 je Apple Computer predstavil svoj prenosni računalnik Apple Iic. Leta 1986 je umrla Američanka Wallis Simpson, žena windsorskega vojvode Edwarda. Leta 1990 je vesoljsko plovilo Discovery v tirnico utirilo vesoljski teleskop Hubble. Leta 1990 je bil škotski otok Gruinard po 48 letih karantene tudi uradno razglašen za območje brez vraničnega prisada (antraksa). Leta 1994 so na Danskem naredili največjo liziko na svetu, ki je tehtala kar 1.366 kilogramov. Leta 1995 so izdelali še zadnji avtomobil znamke Chevrolet corvette ZR-1. Leta 2004 je umrla ameriška kozmetičarka madžarsko-judovskega rodu Josephine Esther Mentzer, bolj znana kot Estée Lauder. Leta 2005 je umrl nekdanji izraelski predsednik Ezer Weizman. Leta 2005 je bil kardinal Joseph Ratzinger tudi uradno posvečen za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. Ob inavguraciji je prevzel ime Benedikt XVI.

Saša, toplo ti priporočam, poišči pomoč čimprej. Lej, v Kranju je en zelo dober strokovnjak, ki se ukvarja točn s tako problematiko, Ivan Platiša. Dej poklič na št. 04 2366088 al pa mu piši na naslov mailto:info@zdi-krog.si Če ti je Kranj predaleč, ti bo ziher svetoval ustreznega, tvojemu kraju najbližjega strokovnjaka. Pogumno Saša. Se splača poskusit, zarad tebe, predvsem pa zarad tvoje hčerke.

Rodil se je Butl. In to glih na dan mojega rojstva.

Saša živjo. A gre? A je bolš?

S čim se to ne strinjaš /al pa se strinjaš/?

zbuni zavesu, spustio sam se

Provokacija je ok. Jst jo rabm. Velikrat. /prevečkrat/