butl

Agape, a boli? Popih. A je bolš?

U jebenti, tole je pa vroča tema. Sam mal preč pogledaš, že kuj par novih strani.

Aaaaa dva murkota

Tud jst to vem že dolg cajta. In tud vem za aluminij že dost cajta. Tko da zamenjava rešetke za alu ni glih ena pridobitev.Pladnji so drgač fajn. Recimo litoželezni. Kamniti.

Čeprav po drug stran nej bi bil pa aluminij tud ful škodljiv, če ga uporabljaš za pečenje /recimo zavijanje česarkol v alufolijo in pečenje na žerjavici, žaru, uporaba alu pladnjev na žaru, v pečici, pa tko/.

Hudo Kadar mamo pr nas piknik varianto, delajo vsi povabljeni. Pika. Razen, kadar crkljam svojo družino. Žar je dobra stvar. Žar je klasični, na oglje, drva. Žar je uporabna stvar. Zadnjič je žena kuhala kavo na žaru. Na morju sem zakuril žar, da smo se pogreli, ker nas je zeblo. Včasih na žaru tud kej spečem. Se da.

A tačrni al tabeli? Ker tačrni so zajebani, uuu, pa še kako. Nočjo preč. Sploh s kakih belih hlač. Pa ni treba nobenga orgona zraven.

Ma kako da se ne da lovit tahione. Sosedov poba jih lovi kr z roko, pol jih pa na palco natakne, tako, ki ma rogovilco na koncu, da mu dol ne popadajo. Glih zadnjič sem ga srečal, jih je mel tolk, da jih je komej nesel. Sem ga vprašal, kva da ma, pa je reku, da so tahioni. Iz potoka. So pa zanimivi za pogledat. Če mi poba ne bi reku, da so tahioni, bi mislu, da so potočne postrvi. Tko da ne sam da tahioni so, tud lovit se jih da in na žaru pečen so prou fajn za jest.

O Sončnična, dobrodošla Se čist strinjam /tud napisal sem tko, sam si verjetn spregledala/. Tist ki je varal, se je odločil za to in nosi vso odgovornost za to dejanje. Da je pa odnos prišel tolk daleč, sta pa odgovorna oba.

A dej, a tko enostavno je to? Kolk cajta pa deluje? Kam pa te "negativnosti" zginejo za tacajt? Sory NekdoK En prou lep pozdrav in dobrodošel. Sem spregledal, da si čist nov tle

Japajade. Tud slučajno ni poanta v tem, na kaj se osredotočaš. Ne glede na to, na kva se osredotočaš, vse je, pa če se še tko delaš, da ne vidš, ne čutš. Odgovornost pa pomen, da /ko si enkrat odrasel/ karkol počneš, ma to posledice in, ej, te grejo v paru s tem kar počneš. In če si odgovoren za to, kar počneš, si v enaki meri tud za posledice svojga početja. Zdej če se že kvačka o varanju. Če varaš /to počneš/, si odgovoren za varanje. Če si prevaran, si odgovoren za svoj del in najmanj, kar si počel je to, da si šel v odnos, v kterem si bil prevaran. Ljubezen gor al pa dol. Če se te je partner naveličal, ker se nisi znal pogovarjat, je tvoja odgovornost, ker se tega nisi naučil. Druga stvar je pa sam akt prevare. Zanj je odgovoren isključno tist, ki je varal. Ker, a ne, lahko bi se odloču tud drugače, pa se ni. Da pa odnos pride tolk daleč, da se prevara zgodi, je pa odgovornost obeh. In še nekej okol odgovornosti. Prevzemanje odgovornosti za živetje svojga življenja osvobaja, ne pa veže. To je svoboda, ne pa bežanje v neodgovornost.

Kva pa, če zamenjaš izraz krivda z izrazom odgovornost?

O Avonaedon /jebenti maš komplicirano ime, se vid da sem butl/ A te lohk nekej prašam? Prou, te pa bom. Zakva ti očiju pa mami rečeš oči pa mami? Zakva ne rečeš fotr pa mat, eee, al pa tastar pa tastara, eee, al pa prasec pa prasica? Kva bi se zgodl, če bi uporabu zadnja dva izraza recimo, eee, tle na forumu in clo prou v pogovoru z njima? A si kdaj razmišljal o tem?

O Sončica, pozdravljena Jst nimam pojma o astrologiji, zato od mene nč od tega. Mi je pa zanimivo, ko si pisala o silnem dopolnjevanju, o tem, da veš kako in kaj razmišlja, kdaj je in ni iskren, o strašljivi intuiciji, kot temu praviš ti. Vprašal bi te ali si se kdaj vprašala od kod to vedenje, ta gotovost, pravzaprav, kje si pa ti vse to že videla, doživela, občutila?

Čas ne pozdravi ničesar. Čas ti da samo čas, da kej nardiš. Al pa ne nardiš.

Pa kva je zdej to? A je forum ratal smetišče, jebenti? Spam kamr pogledaš. Najprej un klukec v treh šizofrenih osebah smeti v nezavest, zdej pa še safeta v sto variantah. :xx!:

O Deti Ja, voda je ful pomembna in večina, sploh starejši, pijejo čist premal. Ampak tole pitje na tešče se pa men zdi mal problematično. Tko kt skoz kožo, se tud skoz sluznico izločajo razni nezaželeni ostanki presnove telesa, tud razni strupi. Mislm, da je velik blj zdravo najprej oprat ustno votlino /sploh zjutraj/, pa šele pol začet pit vodo. Tud se mi zdi pomembno, da se s količino vode, popite čez dan, ne pretirava. Baje je priporočljiva količina čez dan spite vode cca liter na 25 kil žive teže in to enakomerno porazdeljena čez cel dan. Preveč naenkrat popite vode /čiste/ al pa pitje prevelikih količin vode povzroči, da se začnejo iz telesa izplavljat snovi, potrebne za normalno delovanje telesa /minerali pa tko/, kar lahko zjebe ravnovesje v kemiji telesa. En prvih znakov, da s pitjem vode pretiravamo, je glavobol in hipni občutek, da smo brez energije. Slabo počutje a ne. Kar je znak, da smo zgubil preveč mineralov al, kt bi Stane reku, da smo podsoljeni. Tko da, kt velja skor za vse, tud pri pitju vode je treba delat z glavo in ne pretiravat.

Mejčken Unis. Odgrn špegu, pa boš vidu tistga gospoda, mejhenga Unisa.

Kva ti govori telo? Kva čutiš, Unis? Kva ta čutenja pomenjo? A lahko zdržiš z njimi? Kva se skriva za njimi? Kdo se skriva za njimi? Kva se skriva zadej, s čimer se ne morš soočt, s čimer ne morš zdržat? Zakva ne morš zdržat? Kva bi se zgodl, če bi zdržal? To je smer. Prepoznat, kva se dogaja v teb, prepoznat skoz govorico telesa, skoz občutja ta dogajanja in prit do vira. Dogodka, dogajanja, oseb, otroka. Zbrskat ven iz nezavednega, odrezanga, potlačenga ven v zavest, zavedanje, čutenje. In to izrazit. Spravt ven in dat tja, tistemu, ki je izvor tega. Živ al mrtev. Pol se da it šele naprej. Free. Prej ne. Šele ko je iluzija izpolnjena al pa razbita, je hrepenenje otroka izpolnjeno, ozaveščeno. Prej ne. Šele, ko si dovoliš in zmoreš sprejet, da so starši tud gnoj, da jih sovražiš, da jim zameriš, da so krivi, da so te zapustili, da so ti storili grozno krivico in da ni nč narobe, če tko čutiš, da tko čutiš, zgine občutek krivde. Prej ne. Tko to gre. Ne gre drgač. Ti veš, da ne gre drgač. Šele pol se rana spuca in se začne zdravt brez da bi se spet in spet in spet gnojila. Zakva se je tolk težko soočit s tem? Ker je to tist, kar rab ama glih vsak najblj. Sprejetje, vrednost, varnost, ljubezen...odnos staršev. In čakaš na to, hrepeniš po tem, letaš kt veša okol sveče in zgoriš...in si ne priznaš, da tega ne bo, sebe kriviš, da nisi dost dober, da enkrat pa bo. In če sam pomisliš, da pa mrbit ne bo /ker jih ni, al pa kt da jih ni/, sesuva. Ker so te nafilal, da je treba starše spoštovat, čeprav si tega ne zaslužijo in čeprav telo vpije, da jih ne more, da ga poslušaj, ti poskušaš spoštovat in se ubijaš. Ker pravjo, da je treba odpuščat staršem. Da to moraš. In misliš da čutiš, kar moraš čutiti, kar pa čutiš, odrivaš, ubijaš, tlačiš, režeš, zanikaš. Zato. Tapkanje, mantranje, duhovni seks...ma, vse kar si napisal v prvem postu ne deluje. Nikoli ni delovalo in nikoli ne bo. Ker ne more. Ker tlači. Ker je samo analgetik. Aspirin. Ni zdravilo. Izbira drugačnega vedenja? V tvojem primeru je to samo beg, omejevanje še tiste širine, ki jo imaš. Unis, da se, da se ščurka ozdravit. Tko. In samo tko.

Jst sem pa gledal zadnje pol ure. Predvsem sta me presenetla Alkalaj in un psiho astrolog /ne vem imena/. Prvi z ozkostjo in napuhom, česar od takega, kva že, znanstvenika nisem pričakoval, un tadrug pa tud z ozkostjo, še blj pa s prepirljivostjo, agresijo. Pogačnik je pa itak car.

za mamo, za otroke, za cesto, zate packa /o kva sem ti fouš/

Ok, prou, tvoje življenje tvoja stvar. Mej se fajn.

Mrbit v enih drugih situacijah pri enih drugih. Ne pri Unisu. Kar on opisuje, ne zgine samo od sebe. Zdej tud tlačit ne zmore več al pa težko. To on ve, jst ga samo berem.