butl

A me ti zajebavaš?

Pogovor, Ksenia.

O Miha6 Se ne. Regresija ti je lahko samo tolk v pomoč, da ugotoviš, kje je izvor lekcij /če je izvor sploh v prejšnjih življenjih/, medtem ko se vse potrebno, da te lekcije absolviraš, nahaja v tem življenju. Tko da, uvidi iz regresije ti pomagajo samo tolk, da si lahko rečeš "aha, zato", da se ne bi zaciklal v tarnanju češ "jebenti lajf, pa kva sem tacga naredu, da se mi dogaja". Regresija sploh ni nujna, da karkol razrešiš. Vse to je tle. Lahko ti pa pomaga pri orientaciji, to pa ja. Ker, vsi vzorci, vse rane, ves zajeb je tle, v tem življenju. In tle jih moraš poiskat in predelat. Mej se fest.

Loonanai, vse naj.

O Ineedfaith Počassss Ineedfaith. Sej si čist uredu. Umir se. Dihej. Vdihhhh. Izdihhhh. Tle je prostor za počitek. Spočij se. Vdihhhh. Izdihhh. Spočij se. A vidš prestrašenga otročka, mejhno punčko? Vdihhh. Izdihhh. Spočij se. Objem to punčko, stisn jo v naročje. Potolaž jo. počivajta skupaj. Vdihhh. Izdihhh. Počivaj skupaj z njo. Božaj jo. Poj ji, nežno, potiho. Vdihhhh. Izdihhh. Počivajta. Toplo je. Mehko je. Varni sta. Obe. Vdihhh. . . . Čist uredu sta. Obe, Ineedfaith. Točno taki, kot sta. Si jo prepoznala? Kolk je stara? Česa jo je strah? Vprašaj jo. Poslušaj jo. Pobožaj jo. Stisni jo k sebi. Povej ji, da je sedaj vse v redu, da si tu, da boš vedno ob njej, da jo boš vedno varovala, da je ne boš nikoli več zapustila. Povej ji, da jo imaš rada, da jo imaš najraje na svetu. . . . Vdihhh. Izdihhh. Počivajta. Vdihhh. . . . . . Napiši še enkrat. Napiši, kar ti pripoveduje. Počasssi. In dihaj vmes. Vdihhh. Izdihhh. Spočij se. Vdihhhh. . . . Te čakam, Ineedfaitf.

Mal dvomim, da poslušajo zvončke in srkajo šampanjec. Blj me skrbi, da se niso skuhal. Ker, če je, kva že: manj si duhoven = nižja vibracija in obratno blj si duhoven = višja vibracija, se bojim, da če z duhovnostjo pretiravaš, pride tvoja vibracija slej ko prej v področje mikrovalov in ker vemo, da telo vsebuje ene 80% vode in ker vemo, kakšen je odziv molekul vode na mikrovalovanje, zna met pretiravanje z duhovnostjo za posledico skuhanga duhovneža, kar bi znal bit kr sitn, za skuhanga duhovneža, sploh pa dvomim močno, da skuhan duhovnež lahko posluša zvončke in srka šampanjec.

O Luka88 Evo, ene par iz glave Posveti se skrbi in negi svojega telesa, da bo zdravo in močno /telovadba, prehrana, počitek.../, uporabljaj svoja čutila; sluh voh, vid, otip; poslušaj, vonjaj, glej, otipaj sebe, svoje telo, njegove odzive, svoje občutke, stiske, svoje misli, svoja hotenja, svoja čustva /strahove, gnus, sram, žalost, veselje/, druge ljudi, tišino, naravo, trenutek, bodi radoveden, uči se, raziskuj in spoznavaj sebe, svoje telo, njegove odzive, svoja čustva, občutke, misli, dejanja, vzroke, povezave, posledice, sence, sonca, druge ljudi, naravo, kako deluje, zakaj... treniraj blagost, nežnost, sočutje, razumevanje, strpnost do sebe in drugih, odločnost, vztrajnost, sproščenost, odgovornost, pozornost, zavedanje..., uči se, uči se, uči se in uporabljaj naučeno vsak dan, pa tko, a ne. Zdej, kva vpliva na ktero čakro, nimam pojma /ti bo Nosorog povedal rajtam/, vem pa, da vse to vpliva.

Vse naj, slavljenke

Eee, zakva pa za "naraščajoče horde potencialnih paranoikov"? Če si v eno idejo ziher, pol tud vse nardiš, da jo speleš do konca. In če vse nardiš, da jo speleš do konca, maš tud več šans, da ti rata, kt pa, če si sam na pol pri stvari. Kako se pa to nardi?

Eh, pa glih zdej, V.S., k formiram duhovno skupnost. Vseen mal reklame, mrbit se boš premislila in se nam pridružila. Namen skupnosti je meditacija v objemu duhov naše notranje narave in preučevanje njihovega vsesplošnega vpliva na medsebojno bližino v partnerskem odnosu in odnosih z okoljem, s poudarkom na duhovih fižola in česna. Skupnost se bo imenovala "Cerkev sožitja z duhovi notranje narave" , okrajšano "prd&rig". Vseen vljudno vabljena.

Nasvet je nasvet. Gotov da sam ne dela nč. A ga bom vzel kt dobronamernega al ne, je pa itak odvisen od mene. Če vem, kva bi blo treba nardit, pa tega ne nardim in obenem dobim nasvet, da naj to nardim, ga ne bom vesel, ker sam s prstom kaže na mojo karkol, lenobo, nedoslednost, strah... Kt da nisem že tko dost sitn sam nase, a zdej mora še en pokazat na to, a ne. Včasih se pa kje trudim kt norc, pa ne zlaufa, ker mi nekej manjka, ker nekej ne vem in če takrat pride nasvet, ki je tist manjkajoči konček, takrat sem ga pa ful vesel in tud hvaležen, čeprav nisem prosil zanj.

Jst ratujem že mal sitn nad temi pridevniki "naravno, natur, bio, eko" v reklamah. Ki naj bi bli kao sinonim za neškodljivo, kemični dodatki pa kao samo škodljivi. Konckoncev, ej, kva pa ni kemija. Tud še tko čist luft je kemija. In konckoncev, kva pa ni naravno? Še taka huda plastika je sestavljena iz snovi, ki so v naši naravi. Glih zadnjič sem nek vidu, kakšne pizdarije lahko sproži poslikava iz kane /naravne/. Tko da, če se že klasificira, nej se tko, da se iz reklame vid, kva in v kakšnih pogojih je kej zdravju škodljiv, seveda, če se to ve.

Ej, res so glupi. Na morju imam pergolo pokrito z eno plastično mrežo /za senco kao/. Ti brenclni so tolk glupi, da priletijo na mrežo, porinejo glave skoz luknjice v mreži, ven jih pa ne znajo več spravt. Taprav britof. Najmanj deset jih vsak dan stori bridki konec.

Eeee, a obstaja tud umetna al pa nenaravna ilovica? /spet marketinška fora/

Jebat ga. Tko je. Povsod. Kdor ma moč, jo uporablja. Enako, kot se opisuje iluzija TV zaslona, velja tud na ostalih področjih; iluzija cajtngov, knjige, besede, konc koncev...iluzija lastnega dojemanja. Noben ne ve vse /če že kej ve/, tud sprobat ne more, pa tud če bi, konc koncev je clo lastna izkušnja...iluzija lastne izkušnje, ki mrbit tud zate nima nobene vrednosti, kva šele za druge. Ni garancije. Še najbližje je mrbit, da več k veš, manj je šans, da padeš glih na najblj prozorne finte, al pa tud ne.

Čist tko out of... Papir za peko je kul, kar se prijemanja na pekače tiče.

Sem gledal tale polnočni klub. Zlo lahkotno in, moram rečt, tud zanimiva rdeča nit. Žitni krogi. Nekej, o čemer noben od sogovornikov ni mel pojma in je to tudi prostodušno priznal, obenem pa je bilo dobro izhodišče, da je lahko vsak od njih dost enakovredno predstavil svoje, karkol že, poslanstvo, ideje, prepričanja. Fajn. In zabavno. Sploh resnobnost sogovornikov. Z ženo sva se vsakič režala, ko je pokazal Noskota, kako se skrajno resno gladi po bradi.

Še mal romantike just love oddih na moji roki

Laaaačen predjed brodet priloge z glavno jedjo

Evo, tegale /no, tacga/ sem vidu dva dni nazaj na Orehku. Ziher je mel 15 cm čez krila, jst pa ne fotkiča s seboj. Jamamaj Pravzaprav je tole vešča

Pozdravljena Santelia Iz tvojega pisanja sklepam, da se v vaši družini ne pogovarjate prav veliko o svojih občutkih in da si starša ne vzameta ravno čas, da bi prisluhnila kaj te teži, kaj te veseli, česa se bojiš, po čem hrepeniš. In namesto, da bi te v tvojih željah podpirala, ti dala vedeti, da si zanju edinstvena, najboljša, enkratna ravno taka kot si, ti verjetno izkazujeta svojo ljubezen glede na to, kako izpolnjuješ njuna pričakovanja in te ocenjujeta glede na tvoja dejanja /ne maram te, kadar se tako obnašaš, lenoba si, a še tega ne zmoreš, ja kdo te bo pa maral, če boš..., zguba si, grda si, ničvredna si, iz tebe ne bo nič; če boš pridna, ubogala, naredila to pa to, se tako obnašala, te bom imela rada, se ti nasmehnila, te objela... sicer pa te bom ignoriral/a, preziral/a, zasmehoval/a, bom razočaran/a, žalosten/a, obupan/a... pa tko/. S takim delovanjem sta ti nabila slabo samopodobo. Vredna si ju le takrat, kadar izpolnjuješ njuna pričakovanja, sicer pa ne. In ker jima želiš ustreči, ker želiš biti vredna njune ljubezni, se seveda trudiš biti čimboljša in te vsaka tvoja napaka, vsako neizpolnjeno pričakovanje le še bolj utrdi v prepričanju, da nisi dovolj dobra. Zato kar naprej iščeš potrditev, da le nisi tako slaba; pri starših in v svojem okolju. Je ena varianta. Druga, z enakim učinkom, pa je, če se starša obnašata do tebe pretirano zaščitniško. To pomeni, da sta vse delala namesto tebe in da ti nista znala postavljati meja. Kaj to pomeni? S takim vedenjem sta ti onemogočila, da bi se v tebi razvila vztrajnost /ker se ti ni bilo potrebno potruditi za nič/, oropala sta te zadovoljstva nad lastnim uspehom in sprejemanja odgovornosti za posledice svojih dejanj. Skratka, nista ti omogočila, da bi se razvila v samostojno osebo, ki zaupa vase, v svoje izbire in ki se zna soočiti tudi s posledicami svojih izbir. Tak človek ima velike oči, nerealna pričakovanja in ne dovolj vztrajnosti, da bi stvar speljal do konca. Neuspeh ga pa sesuje kot hišico iz kart. Poleg tega sklepam, da je v vaši družini precej izražen rek, da kolikor imaš, toliko veljaš, da se človeka meri po pridobitniški sposobnosti. Kaj bi svetoval sebi, če bi v katerem delu pisanja prepoznal razmere v svoji družini? Najprej bi se poskusil pogovoriti s starši o svojih stiskah in jih pripraviti do tega, da bi me poslušali in slišali. Potem bi jim predlagal, da skupaj poiščemo pomoč pri družinskem terapevtu, ker problemi izvirajo iz odnosov v družini in se tako tudi naljažje rešujejo. Skozi odnos. Če bi starši to zavrnili, bi sam poiskal pomoč pri terapevtu. Kaj bi storil pri sebi /glede na to, da si kar dobro analizirala svoje početje in počutje/, ne glede na komunikacijo s starši? Postavil bi si urnik, kako preživeti dan in cilje, ki bi jih rad dosegel znotraj urnika in na daljše obdobje, pri čemer bi se trudil, da bi bil urnik in cilji uresničljivi. Naprimer: vsak dan točno določen čas za fizične aktivnosti /karkoli; tek, sprehod, kolesarjenje, fitnes, ples.../ ne glede na vreme, za počitek, za branje, za delo.. Potem, recimo, med branjem nobene hrane, če to sedaj počneš, prijazen pogovor s seboj...pa tko. Pomembno je, da vsak večer opraviš rezime tega dne. Tako se boš urila v vztrajnosti, obenem pa boš ob izpolnjevanju urnika vedno bolj zadovoljna s seboj, s svojo podobo. Evo Santelia, tolk za začetek. Zmogla boš, sem prepričan.

Hojla Indiga Starši v vsakem primeru vplivajo na razvoj otroka in ja, lahko ga tudi dobesedno uničijo. Vendar. Značilnost človeka je, da ima svojo glavo in da se razvija /s tem pa spreminja/ ves čas. To pa pomeni, da vsekakor lahko prevzame odgovornost za svoje življenje v svoje roke in ga kreira po svojih željah ter v dobršni meri izniči negativne vplive neprimerne vzgoje.

Tko. Zdej pa spet na morje za kak teden al več. Brancini, orade, zobatci, sardelce, lignji, škampi bejžte, butl gre.

Vau, kva je lepa. Pomoje ni enaka. Moja je, eee, visoka, kt plezalka in ni za rezat, ker ma socvetja na kratkih pecljih.

Ma, moje ne dišijo glih no. In tle je bla glih taprava kombinacija sonca pa dežja, da imajo venčni listi črn odtenek. Ti cvetovi so se tud čist odprl, kar pri tej ni običajno. Ponavad zunanje venčne liste zasmodi, tko, da , eee, sploh ni lep cvet. Sem jo že večkrat mislu ven vržt, pa dat kej druzga not.