butl

O Korenjezeljekoleraba A lohk mal razložiš, kva si hotla povedat? A plemenitost naj bi bla, da ti en dela, kar si napisala, ti pa ne nardiš nč, da bi to prepreču, al plemenitost pomen, da ti nardiš vse, da bi to prepreču, obenem pa razumeš, kva že, ozadje, ki ga je privedlo do poskusa tega?

A sm lohk jst tist Veliki brat, k bo vodu projekt? Please. Vas bom čist mal jebal /če boste delal točn tko, kt bom jst hotu/. Evo, zastavo že mam. zdej moja, pol pa vaša zastavca

Čas te edino postara. Ostalo morš pa nardit sam.

O Senja Take izkušnje, kt je tvoja, sploh niso tko redke. In ne, zarad svojih občutij nisi nobena pošast in ti čist verjamem, da maš svojga partnerja fest rada. Kva nardit? Ne vem, ker si čist premal napisala, s čim se soočaš. Lahko ti pa povem, kaj domnevam. Če ima tvoj partner razpucan odnos z mamico svojega otroka in ti ne daje razloga, da bi dvomila v njegovo ljubezen do tebe, predvidevam, da te je ful strah, da se ti bo ponovila situacija, ki si jo enkrat že preživljala. Kt otrok. Razlogov je lahko veliko. Ta strah bi lahko dobila, če izhajaš iz družine, v kateri te je mama na kakršen koli način obtoževala, da si ti kriva za slab odnos med njima ali celo za njun razhod. Če izhajaš iz družine, v kateri je mel tvoj oče ali očim otroka iz prejšnje zveze in mu kazal več ljubezni kot tebi. Če izhajaš iz družine, v kateri sta imela oče in mama nikakav odnos in je oče ljubezen, ki bi jo dajati ženi, dajal tebi. Lahko je seveda tud kak drug razlog za strah. Če bi povedala kej več, bi blo lažje. Predvidevam, da je al mama tekmovala s teboj za ljubezen tvojga očeta al pa celo ti z mamo al pa si kot otrok enačla ljubezen starša do otroka z ljubeznijo med staršema in ta strah, da se zgodba ponavlja, kakršna kol je že bla, zdej tolče ven iz podzavesti, kar je pomembno. Ljubezen starša do otroka ni ista kategorija kt ljubezen med partnerjema. In ena drugi sploh ni konkurenca /razen v ekstremnih primerih/. Ti dve ljubezni nimata skupnega imenovalca, tko da je strah, da bi bla druga violina, odveč. Oba sta prva violina; ti v partnerski ljubezni, otrok v starševski ljubezni. Problem je, ker maš ti ta strah zapečen v podzavesti in ti nobena razumska razlaga ne pomaga nč. Če se želiš tega strahu znebit, se ga boš morala lotit pri njegovem izviru; v tvoji primarni družini. Tud če gresta s partnerjem zdej narazen, se ti bo situacija ponovila, zato je smiselno se teh vzorcev lotit in jih popenkat. Kako to nardit? Najcenejši, najhitrejši in najlažji način je, da najdeš enga majstra, ki obvlada, da ti bo v oporo, da ti bo pomagal prit do tja, kjer boš strah prepoznala, ga ozavestila in predelala. Senja, pogumno. en bk

Ja, jst. Predvsem groga in punča, na kterga smo hodil po kinu.

Trend? Kva je že to? Aja. Jst. Ok, ne maraš heca. prou. Ampak men se vseen zdi hecn, da nekdo obtožuje dnar za vse zlo. Dnar je samo dnar. In je zlo močna energija. A je slaba al dobra, je pa odvisno od mene, ne od dnarja. Ne bom dal roke v ogenj, ampak jst mislm, da je pohlep, človeški pohlep, tisto zlo, ki nas jebe in nas bo še kr en cajt jebal v glavo. Ker pa so v vsakem sistemu ljudje, se za pohlep ni bat. Dnarja je že zdej tolk, da če bi ne blo pohlepa, bi mel lahko že dolg cajta raj na zemlji. O takem raju na zemlji, kt se tle opisuje, je pisal ata More že pred 500 leti, pa se bojim, da bo njegova ideja še tud čez 500 let samo utopija. Na žalost.

On ne, jst bom. Ker, jst sem lastnik teh strojev. Kva s ti mislu? Ti se boš izležaval in crkaval od dolgcajta, moji srotki bojo pa prelival oljne srage zate? Zastonj? Pa ke ti živiš? Nč ni zastonj. Nč in nkol ne bo. Dokler sm jst taglavn. Zakaj? Ker sm jst ČLOVK. Kapiš? /do tle ploščice, višje pa oljno farbo/

Jst tle izhajam iz sebe. Dnarja ni, jst pa lačen. Hrana je moja potreba. Ne znam je pridelat, znam pa kej druzga. Kako do hrane? Tko da unmu nardim, kar znam, on da pa men hrano. Ampak jst nočem delat, lačen sem pa glih tko? A mi bo dal hrano. Rajtam da ne. Če bom delal, pa ja. Če bom delal še več, rajtam da mi bo dal še več hrane. Kva je to? Ekonomija. Ti, jst rabm en šnicl, da bom sit. Kolk ti moram delat kar znam, da mi boš dal šnicl? Ajd, eno uro. Jst oddelam eno uro, on mi da en šnicl, oba sva zadovoljna. Se prav, eno uro mojga dela je vredno en šnicl. En šnicl je vreden eno uro mojga dela. Kva je to? Denar. Mam kolega, ki bi tud rad šnicl, pa ma nekej, kar mesarja ne zanima, mene pa fest. Jabolka. Njami. Zakva? Ker mam en kup znancev, ki majo radi jabolka, pa tolk dobre stvari znajo delat, Pr mesarju oddelam duplo dozo in dobim dva šnicla. Enga pojem jst, enga bo pa dobil kolega, sevede, šele pol k bo oddelal zame. Keč pa je, da če če kolega dobit šnicl, mi mora dat tri gajbe jabolk. A si lohk mislš. Tri. Jst pa rabim samo pol gajbe, da dobim od kupa znancev tist, kar bi rad. Kva zdej? Ostal mi je dve gajbe in pol jabolk. Čisti višek. Moram še razmislt, kako jih najbolš obrnt, da bom mel čim več. Več. Več. Več. Kva je to? Kva pa vem; kapital, dobiček, ostanek....moč, oblast, lastnik sužnjev; tiranija, upori, vojne, armagedon. Aja, pa ni mi treba delat več za mesarja. Sem ga kupil že zdavnaj. Šnicli zastonj. /na zapadu ništa novo/

Mislm, vidva sta tko zihr, da sta dnar in ekonomija izvor vsega zla /kt trdi Zibdan/ in kako bi blo brez teh dveh dejavnikov vse fajn, jst si pa sploh ne predstavljam, kako bi se dal brez tega sploh živet. A bi lohk kdo to vizijo mal razložu, mislm, tko, kako bi naj to zgledal v praksi?

Eeee, a niso že bratje Marx nekej pisal o tem. Čak, kter je že bil to. A je bil Harpo al Groucho, Chico, Gummo, Zeppo mrbit? Ne? Mal pomagej.

A?

Zlata ribica

Vdam se Kuvrtat. Zate je vse isto: jeza in izražanje jeze, vzrok in posledica. Ajd, mej se.

Aja? A reku sem, da človk nima možnosti odločitve? Kje že? Ma ne. Da ne bova pimplala sem pa tja. "Jeza je čustvo in ne morš se odločit, da boš jezen al pa ne." Najbrž te je tole zbodl. Ampak to drži, če je jeza v teb in bi se je rad znebil tako, da si govoriš, da danes ne boš jezen. Ne bo delovalo. Ne pomeni pa to, da nimaš možnosti odločitve. Seveda jo imaš, vedno. Če se odločiš, da boš poiskal vzrok tvoje jeze in ga preobrazil, potem bo delovalo.

Ok, je po tvoje. Zate. Mej se fest. Aja, kva ti hočeš, je tvoja stvar, ne vem, zakva to men razlagaš.

Nima veze, kolk te je vrgl in kolk hitr se je pojavu prazen prostor. Zakaj te je sploh vrglo in kako si dosegu prazen prostor? Ker si vzrok, da te je sploh vrglo že skor čist popucal al zato, ker si tko zverziran v tlačenju? To je pomembno. V enem primeru je fajn zate, v drugem pa ni.

A jst? Zakva pa bi se jst iskal v tvojih opisih? Od kod ti to? Mene je zanimal, kva tebe žene, da tko kvačkaš? Sej vem, da si se pač tko odloču. Sam, zakva? Zdej, ne vem če ti opazš, ampak tam nazaj si povedal točn to, kar jst trdim že skoz. Se prav, da ne zastopš. Zakva pa ne? Ker si navaden bebo, k ne razume, kva bere. Mali pizdek. Hehe, no da vidm tvojo reakcijo. Mene je sram, res me je, ker sem posegu v tvoj prostor. Prestopu sem mejo, čeprav le zato, ker sem te hotu izzvat in se ti tud opravičujem. Zdej, če je tebe sram, le tega nisi kupil od mene, ampak ga je sprožil nek tvoj vzorec. Če si jezen, je to čist normalen odziv, sej sem vdrl v tvoj prostor. Če pa nisi jezen, no tle je pa tist keč. Če se zavedaš, da jst tko govorim o seb, da moje pisanje ne določa tebe in da ti s tem nimaš nč, da nimaš nobenga nepredelanga konflikta na temo omalovaževanja iz preteklosti, jst pa do svojih občutkov seveda mam pravico /pa še kej bi lahko napisal/, ...skratka, da me sprejemaš tacga kt sem, pol v teb v tem primeru jeze ni /bi bil potreben kak drug primer a ne/. Če pa te je tole zbodlo, ampak si si takoj dopovedal, da ko me jebe, da te itak ne poznam, da ti pa jst že ne bom pokvaril dan, pol si pa jezo potlaču. In ona je, nek v teb, dobr pokrita. Je pa še ena varianta. Lahko da nisi občutu jeze, pač pa nekej druzga, kva pa vem, gnus, žalost, strah. To pa pomen, da maš ti jezo odrezano in jo izražaš skoz eno drugo čustvo a ne. Sori še enkrat, Kuvrtat.

Bravo Kuvrtat Tole si pa tko dobr naložu, da mi je skor kardan riknu. Ti, zakva stvari ne opišeš tko, po kmečk, simpl, brez bluzenja? A ne znaš? A mislš, da se ne da? A je kej druzga? Kva zdele čutš? In kje? Si jezen? Te je sram? Zakaj tko čutš? A nč ne čutš? Zakva pa ne? A so čustva resnična? Če niso, od kod pol tvoja občutja? Pa tko. Sem hotu dat bele črke, pa nisem bil ziher, če jih boš porajtal

Prou Dayo

Nak Dayo Bi blo fajn, če bi blo tko, pa ni. Žal. To kar ti opisuješ in povezuješ z lenobo je, kako zavestno preprečit razbohotenje jeze /zarad vedenja, misli/ in jo zatret. "Čak mal, a sem se odloču, da se ne bom jezil, čeprav me je ta idiot izsilu. Konc koncev, a je vredno, da si zarad njega pokvarim dan, pa tko lep je", je primer take zavestne preprečitve razbohotenja jeze /kar je odziv na jezo/ in potlačitev obenem. Jeza pa ostaja. Vsakič, ko se ti bo zgodl to isto, boš moral odreagirat enako, s tem, da vsakič lažje seveda. A na ta impulz ne boš mel vpliva vse dotlej, dokler ne boš ugotovu, zakva tko odreagiraš. Ker eni pa ne. Jst clo mislm, da so tele afirmacije, ki jih na žalost propagirajo marsikatere kao duhovne šole /danes, ta teden se ne bom jezil/ clo škodljive, mislm, clo zlo škodljive, ker prvič, definirajo jezo kt nekej slabga, pa to tud slučajno ni /jeza ti omogoča, da postaviš meje/, drugič pa spodbujajo zanikanje oziroma tlačenje čustev in telesnih odzivov /občutenj/. Telesni odziv je namreč najboljši pokazatelj, da se nekaj dogaja in poslušat telo je najboljši in najenostavnejši način, kako prit do vzrokov in tud, ali so predelani a ne. Dodatno škodo delajo še razlage, ki afirmacije dopolnjujejo. Recimo: "danes se ne bom jezil, ker to ni v skladu z mojim višjim nekaj že, ker ta moj višji karkol je ja blag, čista ljubezen pa tko al pa drgač". S tako oblikovano afirmacijo sam vase direkt vgrajuješ napuh /občutek večvrednosti, nekaj nad ostalimi plebejci in neduhovnimi vsakdanježi/ in občutek krivde, ker ti konc koncev seveda ne rata a ne in še večji napor v rezanje sebe od sebe. Tko da, če je nevarnost neprimernega odziva na jezo, je bolš uporabt kako tako afirmacijo "dons, če bom jezen, se bom potrudu, da ne bom kterga na gobec, obenem bom pa poskusu ugotovit, zakaj sem jezen v taki in taki situaciji".

CITAT(kuvrtat @ 3. Oct 2008, 21:44) Hmm, ko boš sprejela, da si ti odgovorna za tvoja čustvena stanja, da imaš možnost odločitve biti jezen ali ne biti jezen - takrat boš verjetno dojela o čem govorim. Nisem prebiral te teme in lahko, da je tale citirana izjava izven konteksta, Kuvrtat. Če pa ni, ti pa povem, da ne drži. Jeza je čustvo in ne morš se odločit, da boš jezen al pa ne. Lahko se odločiš, kako jo boš izrazil, ne pa, a boš jezen. Lahko pa opraviš z jezo /če te mot/ tko, da ugotoviš, kje leži njen vzrok in ga preobraziš /če je to potrebno/.

Mako 106 vse naj naj.

Ježek teka teka in se razpaca, jabolka in hruške ostanejo kar tam.

O Piko A sta Sandi in Nada tadva iz Drulovke, ki prirejata skupinske meditacije v Stražišču?

Zasad živo mejo na rob svojga placa. Kakšen liguster, če češ blj mehko, al pa češmin, k ma mal trnov. Pol se ne bojo glih šetal prosto po Prešernu po tvojem placu.