Ja, prosim. Razlož po svoje. Jst si razlagam, da sprejemanje /ne vem če je to isto kt plemenitost al ja/ ne pomen, da k en vdira brez mojga dovoljenja v moj prostor, jst pasivno stojim zraven in ne nardim nč. Sploh ne. Sam proba nej, bo mel razbit gobec najmanj, če ne bo upošteval stop znaka /če bi ga zalotu inflagranti v vedenju, ki ga opisuješ, bi storu vse, da bi mu to prepreču, tud fental bi ga/. Ker tacga njegovga vedenja ne bom toleriral tud pod razno, ker je nesprejemljivo. Zame. A ga bom mel zarad tega za slabga človeka. Ne, to pa ne. Nek v seb se zavedam, da je človk, pa če so njegova dejanja še tko zverinska. Tud on je bil enkrat otrok, ki je hotu to, kt mi vsi. Da ga ma en rad. Njegovo sedanje vedenje pa ni sprejemljivo in za svoje vedenje mora nost posledice in če je v nevarnosti moj prostor še naprej, ga bom branu z vsemi sredstvi. A to je sprejemanje al je obsojanje. Varovanje mojga prostora ni obsojanje, zavedanje, da je tud on človk, je pa sprejemanje. Tko si jst to razlagam. Okol prehladov. Moja izkušnja je, da baraka al pa blok nimata veze. Zlo velko vezo pa majo moje nedokončane zadeve /nepredelane travme, rane, vzorci/ in iz njih izhajajoče moje vedenje dons. Blj k sem v, kva, ravnovesju, miru in harmoniji sam s seboj, manj mam problemov z zdravjem. Tako izkušnjo mam jst.