butl

Draga Iskrca Jst se na tole iz članka sicer ne spoznam prav nič no, a bi vseeno imel eno pripombo. Mislm, a je blo čist zares treba napisat "prodiranje v vulvo"? Tko, eee, suho se bere, da ne rečem vulgarno. Če bi pisalo naprimer "prodiranje v lulo", bi delovalo bolj lahkotno, bolj ljubko, bolj ijaijao. Evo, jst mam to pripombo, drugih nimam.

Ne skrbi...imam njihovo dovoljenje

A ni lep dan, a ne da ja, najlepši dons. Včeraj smo v Barki praznovali rojstni dan varovanke Marjance in Klemena /mož od Mance, ustanoviteljice Barke v SLO/. Preživeli smo čudovit popoldan. Ene par slikc: slavljenka slavljenca hiša gasilska

Se mi zdi, da imam kar prav, Todi. Zakaj pa je slika tako zamegljena? Ker niso starši edini faktor, ki vpliva /so pa najpomembnejši/, ker nismo vsi po defaultu enaki /različne potrebe/. Vsi in vse vpliva na naš razvoj skozi živetje življenja, tako da se s pomočjo ostalih dejavnikov /prijatelji, delo na sebi, socialno okolje, družina, dogajanje...pa tko/ vpliv osnovnih lahko omili, ojača, spremeni. Osnovne črte se pa rišejo v najzgodnejši dobi. Če so dobro zarisane, jih je potem lažje vzdrževati, dopolnjevati, če pa so zarisane slabo, jih je potem bistveno težje spreminjati, včasih, v ekstremnih primerih, morda celo nemogoče.

Zdej, jst se na osamljenost ne spoznam glih, ampak bi si mislil, da je zelo pomembno, kakšno sliko imamo o sebi. Vsi imamo večjo ali manjšo potrebo po ljubezni. Z njo pridemo na ta svet. Bolj ko nam starši izkazujejo ljubezen, bolj ko je to izkazovanje nepogojeno, boljšo sliko ustvarjamo o sebi, bolj se imamo radi, bolj smo zadovoljni sami s seboj, manj potrebujemo potrditev od zunaj o lastni vrednosti, manj hlepimo po zunanji ljubezni. Boljša ko je slika o sebi, bolj je naša ljubezen dajanje, slabša ko je, bolj je naša ljubezen potreba po prejemanju. In osamljenost je nezadovoljena potreba po prejemanju. Zato je osamljenost bolečina. Teža samosti, samote, je pa strah pred osamljenostjo. Zdej, če imam dobro sliko o sebi, sem lažje sam, ker je moj strah pred osamljenostjo manjši. Samost in osamjenost nista eno in isto, sta pa zelo povezana. butl

Nč se nisem matral sploh. Nekje sem gledal tv oddaje o tej in takih boleznih /rajtam da na tv3 al a kanalu/, o stiskah, ki jih oni in svojci preživljajo, o poskusih uradne medicine, da bi jim življenje vsaj olajšali in ga naredili znosnega, če jih že ne morejo pozdraviti. Ja, Marsa, se skor strinjam, da neozdravljivih bolezni ni /čeprav ene še vedno so...danes/ in da je moč samozdravljenja in samoozdravitve mogočna in v mnogih primerih še nedoumljiva. Mi gre pa na kurac omalovaževanje uradne medicine na eni strani in poveličevanje, pravzaprav ne, ne poveličevanje, poenostavljanje neuradne medicine na hrano, spanje in pozitivne misli /ja, še šport sem pozabu/. Sj, tisti, ki svetuje, ga tko boli kurac, zviznu bo un, tabolan a ne.

Ne Vabim se, da se držiš svoje teme...citiranja citatov iz Svetega pisma.

Zdej, jst sem samo en butl in se na zdravljenje ne zastopim glih, ma se mi zdi, da je omalovaževanje uradne medicine en tak znak, kva nej rečem, vsaj plitkosti, če ne omejenosti. Me zanima, kaj bi tale tipo na slikci dejal na vaše, tko, ja, neznosno nonšalantne izjave. človek slon /sem pozabu, kako se uradno imenuje ta bolezen/

Ojla Mici Ti, mislm, eee, kva če bi ti ostala kr pr citatih. Mi je rupurutov zmanjkal.

Madlena, lep pozdrav Zdej, eee, kaj pa pravi tvoj psihiater? Kaj pa pravi tvoj osebni zdravnik?

O Iskrca, dobrodošla. Kaj pa ti meniš o pomenu osamljenosti?

O Afrika Jst sem samo en butl in se na vzroke za samomorilne misli in samomore ne spoznam glih, zato bi ti svetoval, da si poiščeš strokovno pomoč in to čimprej. Sem bral tvoj prispevek večkrat in prvi vtis je bil: lej ga kekca, tipičen primer paranoidnega tipčka, ki se ni nikoli naučil prevzet odgovornosti zase, poleg tega pa ni uspel ponotranjit slabih in bolečih občutkov in jih reflektira navzven, kar se kaže v razmišljanju "jaz /to si ti a ne/ dober, idealen, nedolžen... vsi ostali slabi, sovražni, krivi". Potem, ko sem te bral ponovno, sem te videl v malce drugačni luči. Kot človeka, ki v odnosih do drugih hrepeni po potrditvi, ljubezni, sprejetosti in izkazuje ljubezen, pripadnost na način, ki ga pač pozna. Skozi delo, skozi denar. Če bom trdo delal, če bom zaslužil veliko, če bom imel veliko, me bo imela rada, me bodo imeli radi. Zdej, samo ugibam a ne, ampak, najbrž si se kot otrok moral zelo truditi za starsevsko naklonjenost a ne, če si bil priden, pospravljal, pomagal, potem sta ti pokazala, da te imata rada /ali pa tudi to ni bilo dovolj in nisi nikoli dobil potrditve od staršev/, če pa nisi delal, pospravljal, pomagal, si bil pa len, zguba, pridanič, pankrt, gnoj...pa tko. Verjetno je bil tvoj oče stalno odsoten in mama nergava in ko je prinesel plačo, je ni bilo dovolj. Ali pa je bil preveč doma, treniral kavčing, mama nergava, ti pa si poslušal opazke, tak si kot oče. Ali pa nisi nikoli prinesel domov ocene, ki bi bila dovolj dobra zanju. Zakaj je le štiri, nisi se učil dovolj, pih, lenoba. A samo petko si dobil, no ja, ni glih a ne, zakaj nisi dobil še ekstra pohvale...pa tko. Ali pa... In hitro si spoznal, da sta starša zadovoljna s teboj in te imata rada le, če se trudiš in delaš preko svojih meja. Ker pa starša že vesta, saj sta za vsakega otroka bogova in ves svet, si njuno obliko izkazovanja ljubezni sprejel zdravo za gotovo in deloval tako tudi v svoji odrasli dobi in drugih oblik sploh ne poznaš. Ker v družinah, kjer vlada taka oblika izkazovanja ljubezni otroku, niso na ti z zdravimi oblikami komunikacije /pravzaprav nimajo pojma o njih/, o prevzemanju odgovornosti zase, za svoje odzive, pa se jim tudi ne sanja glih, si ti zbir teh vzorcev. Evo, tako sem jaz doumel tvojo zgodbo skozi tvoje pisanje. Zakaj ti sploh svetujem strokovno pomoč? Ker se ti niti sanja ne, da jo potrebuješ, niti ne pomisliš nanjo. Ker čudovito funkcioniraš v skladu s svojimi vzorci, prav prefinjeno se smiliš sam sebi, obtožuješ cel svet, ki te ne razume, si slep in gluh kljub izobrazbi, internetu, knjižnicam, ljudem okrog sebe... in drviš v propad. Kaj boš storil, boš nadaljeval s svojim žrtviranjem, smiljenjem in obtoževanjem drugih ter na koncu propadel ali pa boš poiskal pomoč in se izvlekel iz dreka..je tvoja izbira, tvoja odločitev in tvoja odgovornost, Afrika. butl

Sem gledal Gibsonov Pasion /al je bilo v nekem drugem filmu to?/ in če se prav spomnim, mislm, je Jezus dejal, da naj vrže kamen tisti brez, kaj že, greha rajtam. Jst sem ta stavek razumel kot "ne sodi". Sem ga razumel tudi kot "sprejmi drugega takega kt je". A se ti Mici rada mal razmetavaš s kamenjem /sem ti jih počrnil/?

Tinga lep pozdrav Jst sem samo en butl in se na infekcije mehurja čist prou nč ne spoznam, o nadaljevanju vprašanja.."stres ali bakterije".. je pa moje mnenje tako, da če si v miru in harmoniji sam s seboj, so tvoji odzivi na stres manj pretresni, življenski stil bolj zdrav, imunski sistem v top formi in posledično imajo zaradi tega bakterije bistveno manj možnosti. butl

Hojla Emanuel Sem ravnokar v službi, kjer interventno odpravljam eno zelo zoprno napako na strojni opremi, zamegljeno z napako na programski opremi. Se mi dozdeva, da sem rešil problem in čakam, da se vse skupaj zboota. Medtem sem opazil tvoj post. Če je to napisano v Svetem pismu, se ga bom lotil prebirat. Tvoje zaobjetje citata je pa sploh kulsko. Kapo dol. Res je. Vsa silna duhovnost je zaobjeta v živetju tega citata.

Sebastjan Se strinjam, čeprav, eee, včasih morš tud čez svobodno voljo. Drgač pa, ber Lio, ona ve. Čudovit vsak dan ti želim.

Kabalist, vse naj, pa prid že na videlo in napiš kej Eternity, vse naj

Sebastjan, lep pozdrav Tu se pak ne strinjam s teboj in dam Kapici popolnoma prav. S čim se ne strinjam s teboj? Da če ne doživiš sam, ne moreš razumeti in pomagati nekomu, ki to doživlja. Res je, da ne veš, kaj doživlja ta, ki to doživlja. A to, kar on doživlja, ne veš niti ti, ki to takisto doživljaš. Lahko si le predstavljaš, glede na lastno doživljanje. Je to pomoč? Ni. Lahko ti pomaga edino pri razumevanju intenzitete njegovega doživljanja in pri odkrivanju znakov, ki so lahko zelo neizraziti in zakriti. To pa ja. Lahko ti pomaga pri predstavitvi tvoje poti, če si jo prehodil, se pravi, da si to doživljanje presegel. Kar pa sploh ni nujno pomoč, ker je tvoja pot morda popolnoma neustrezna zanj. Da bi lahko pomagal, moraš kot prvo poznati mehanizme in zakonitosti, ki vodijo v dogajanje ter ven iz njega, kot drugo pa biti sočuten. Kaj je sočutje? Sprejeti, da je njegova resnica njegova resnica in sprejeti, da ima pravico do svoje resnice, ne glede na to ali se strinjaš ali ne. Kaj je njegova resnica? Njegovi občutki, bolečina, doživljanje... V mnogo primerih zna biti dejstvo, da si tudi ti doživljal podobno izkušnjo, prej ovira kot prednost. Ker imaš enako slepo pego. In mu glede nje nimaš kaj povedati, ker ne veš zanjo. S Kapico se strinjam. Odzivi na dano situacijo so tvoja stvar, tvoja izbira in tvoja odgovornost. Bolj ko se tega zavedaš, več izbir ti je na voljo. Karkoli boš izbral, je tvoja odgovornost in s tem tudi odgovornost za posledice tvoje izbire. Tvoje življenje je tvoja stvar in tvoja odgovornost. Res je, da nimamo vsi enakih preddispozicij in enakega nabora izbir. A kaj bo kdo izbral iz svojega nabora, je njegova stvar. Samo njegova. butl

Aha, sebe najt je najblj zajeban

Ko je Bog ustvarjal nebo in zemljo, sem mu namignil: "Bog, sine moj, star sem jaz za tebe, ampak poslušaj nasvet izkušenega. Preskoči prvih sedem dni." Ni poslušal. Jebi ga, mladina, čez reko skače, kjer je most. /zato je osmi dan ustvaril rock, ja osmi dan je Bog ustvaril rock...

Draga Mici, lep pozdrav ponovno. Zdej, jst se na simboliko pravtako ne spoznam prav nič, zato te prosim za razlago, mislm, tako, kmečko, kajti namreč, če bi naj bil Bog ljubezen sama, potem bi naj bili sledilci vsaj približek, kajne, ker kaj pa je sledilec Boga drugega, kot ljubezen in ljubezen ni sovraštvo. Ako pak sovražiš oviralce na poti, potem nisi na poti, si na stranpoti. Da bi Bog, ljubezen, udaril in odvzemal, se ne sklada s tem, da Bog je ljubezen. Sem ga povprašal o preroškosti Svetega pisma. Pravi, tko, malce skozi smeh, da ga on ni pisal. Ti želim sploh najlepši dan danes. butl

Srotke lule. Tud ti zlomk. Pa tko lep dan je. Najlepši dons.

Draga Mici, lep pozdrav Zdej, jst sem samo en butl in se popolnoma nič ne spoznam na Sveto pismo, zato se ne vmešavam preveč v tvoje citate, me pa vsekakor zanima, kako gresta skupaj sledenje Bogu in sovraštvo do njih, ki to pot ovirajo. Lep dan ti želim. butl