butl

Hojla Nat Ja, verjamem, da si nek v seb vedla, ampak človk noče videt, si zatiska oči, dolker lahko...in upa. To je čist človeško. Kva boš zdej? Mrbit je cajt za ultimat. Ker. Noben se ne spremeni, dokler se mu ni treba, dokler ne sprevid, da je vrag vzel šalo. Mrbit pa ni več cajta. Mrbit je treba začet znova.. Ziher pa ni cajt za zaletet se. Ker. Noben ni vreden tega. Drž se. Želim ti, da se dobr odločiš....tud kar se službe tiče http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

Ni brezveze http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

A ti si tud Žalostna sova http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_shy.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Mislm, a ste porajtal, kako se je naš bejbo B spremenu. Odkar je zaljubljen. Clo mu rata pohvalt in se ne vede več kt Žalostna sova. Kva ženska nardi a ne. Tud iz Bojanteja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif love is in the Air

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yuma.gif jst bi tud

Welcome to the JLZ club http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_kisses.gif

Ker hedonist A to kaki tko odmetava, Silica?

Svašta. Tole moram prou dat tle gor. Dons se mi je sanjal o dveh lunatkah; o Aliani in Hulahupki. Bla je cela zgodba, ampak sem itak vse pozabu, tko da se spomnim sam par fragmentov. Bli smo na Ohridu, kt en sindikalni izlet, Aliana je bla taka, kt si jo tud res predstavljam, se prav, temna dolgolasa drobna lepotica z nogama zlo na tleh, Hulahup pa je bla za razliko od skravžljanga črnolasega žabčnega živca, kakršno si predstavljam, nežen sramežljiv, mal prestrašen cukrček s paževsko, nekje med rjavo, blond in rdečo frizurco. Nimam več pojma, kva se je dogajalo, ampak po filingu, ki je ostal, je blo prijetno. Hecn a ne. Doslej se še noben lunatik ni prikradel v moje sanje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Nekoč je učitelj v osnovni šoli prosil svoje učence, da prinesejo nekaj krompirja v plastični vrečki v šolo. Vsakemu krompirju bo dano ime osebe, ki jo ta učenec sovraži. Torej število krompirjev, ki naj jih učenci prinesli v šolo, naj bo enako številu oseb, ki jih ta učenec sovraži. Na vnaprej določen dan, so učenci prinesli dobro opremljene krompirje. Nekateri so imeli dva, drugi tri in nekateri celo pet krompirjev. Učitelj je svojim učencem dal navodilo, da morajo cel teden nositi poleg sebe krompirje, opremljene z imeni oseb, ki jih sovražijo. Dnevi so tekli in otroci so se pričeli pritoževati zaradi smradu, ki je prihajal iz vrečke. Učenci, ki so imeli večje številko krompirjev, so se pritoževali, da je težko nositi vso to težo naokoli. Po enem tednu so otroci zaključili z nalogo. Učitelj jih je vprašal:" Kako ste se počutili ta teden?". Otroci so diskutirali o težavah povezanih s težo in smradom. Nato je učitelj dejal:" Situacija preteklega tedna je zelo podobna temu, kar nosite v svojem srcu, ko ne marate nekaterih ljudi. To sovraštvo povzroča nezdravo stanje v vašem srcu in to sovraštvo nosite vse povsod kamorkoli greste. Če ne prenesete smradu krompirja, ki nastane po enem tednu, si predstavljajte kakšen vpliv ima na vaše srce vse to sovraštvo, ki ga nosite skozi življenje." (avtor neznan) iz enga mejla http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Mislm, kva so dnevi kratki. Čist prekratki. Vsaj sto ur bi moral met vsak. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Iz enga mejla Sem Matic in sem star osem let. V šoli smo dobili nalogo napisati prosti spis o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. Ker je bil moj spis zelo všeč mojemu atiju, je rekel, naj napišem še to spremno besedo in da ga bomo poslali v revijo, da bodo vsi videlim, kako sem pameten. Baje sem namreč napisal nekaj, česar se niti moj ati ne bi spomnil. No, spis je takšen: "Ko bom velik, si želim biti bogat. Revni ljudje imajo namreč vedno težave. Da bom obogatel, moram narediti tri stvari. Roditi se moram bogatim staršem, biti genij in se bogato poročiti. Bogatim sem se že rodil, za poroko ni problema - ker na bogate fante se tako in tako vse punce lepijo, glede genialnosti pa bom zdaj povedal, kaj bom delal, ko bom velik. Vsak dan gledam mojega atija, ki je že 20 let direktor. Gara ves dan in se muči in je na koncu z živci. Ata sošolca Nejca pa je tudi direktor, samo, da ni vedno v isti firmi. V zadnjem letu so si zgradili hišo in njegov ati, čeprav ima manjšo redno plačo,vsako leto zasluži trikrat več kot moj ati, ker vsako leto dobi odpravnino. In to mi je veliko bolj všeč. Zato sam ne bom klasični direktor, ampak odpravninar. To je posebna služba, ki me že zdaj zelo zanima. Namreč, prve štiri mesece se uvajaš, nato štiri mesece delaš in nato štiri mesece počivaš, ker že veš, da te bodo zamenjali, in se več ne splača delati. Mislim, da bom tako zelo uspešen, in mislim tudi, da je ta spis za petko, ker odpravninar mora biti v prvi vrsti samozavesten."

V relaciji starš otrok otroka vidš kt seb enacga skoz spoštljiv odnos do njega, to ja. Ampak v principu je pa odnos starš otrok tak, da je starš nad...in tko je tud prou. Starš je tist, ki ne sam da odloča, ampak tud mora odločat...tud to, kdaj otrok lahko sam odloča in kdaj nima pravo glasanja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

En mal pa že. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Kako bi to speljal, ko hoče 12 letnik na celonočni žur? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_shy.gif

Hvala vsem za čestitke http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Kako naj bi pa to zgledal? A lahko daš kak primer?

Hvala. Tretjič

Dons sem spet postal dedi. Mislm, kva je lep dan. A ne da ja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Tkole. Tole pimplanje tle se je začel, ker je Milivojevič izjavu, da je vzgojno in prou, če otroku daš eno čez rt. Jst pa trdim da ni prou. Mi je čist jasn, da skor ni človeka, ki ne bi v nemoči in v trenutnem strahu otroku kdaj pripeljal kako čez tazadnjo, ampak to ne pomen, da je tko prou. To samo pomen, da on ni naredu vse, da bi do tega ne prišlo /takrat al pa že prej/. Razmišljanje al pa verjetje, da je pa prou, če otroka vzgajaš z udarci čez rt, je pa škodljivo za otroka in posledice se poznajo. Slej kt prej. Če pa v kom moje trditve vzbujajo občutek krivde, bohpomagej. Pa nej. Vsak se sam odloč, a bo otroka udaru. Pa nej kej nardi s sabo, da ga ne bo. Namest da se joka in stoka kolk je zajeban bit starš in išče izgovore za svoje početje ter pljuva po tistem, ki drezne v vest al pa kam drgam, nej rajš porab cajt, da sebe sprav v red. Bo ziher več učinka...pa še otroc bojo mel kej od tega. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Jih je blo preveč, da bi lahko našteval. Da nekej res ne štima, sem vedu že dolg cajta, nisem pa vedu, kva nardit /oba z ženo...ne sam jst/, da je pa treba nekej spremenit, sem se pa odloču /oba z ženo...ne sam jst/ šele, ko je mlajši zabluzu v šoli in se začel zakajat, starejši pa pobegnu v ekstremni alpinizem. Kr nekej let sem bil pa prepričan, da delam vse prav in da sem najboljši oče na svetu in da dajem otrokoma najboljšo popotnico, ki jo oče lahko da. Ne, nisem tepu otrok, čeprav sta jih oba od mene dobila po riti ene parkrat. Najin problem je bil, da nisva soglasna v tem, kako vzgajat /vsak je mel svoj koncept, pač, kokr sva bla naučena od doma/. Moj problem je bil, da nisem bil dosleden, da ju nisem znal vzpodbujat in da sem bil preveč popustljiv /permisivna vzgoja/. Kako težko je to popravljat, ko sta otroka že enkrat tolk stara, vem fest dobr. Glih zato pišem, da kolk je pomembno delat tist kar je dobr takrat ko je cajt...in to čimblj dobr. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Porny, srečno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Pr nas sva to rešila zlo simpl in učinkovito in na popolnoma enak način tud zdej pr vnučki in pr enaki starosti. Pr enem letu sva jim razložila pomen besede "ajs peče" tko, da sva kiblo dost vročga, pa ne prevročga čaja postavla na mizo, se dotaknila kible in rekla otrokom ajs peče. In jim pustila, da so jo pošlatal. In jim ponovila pol, ko je otroka zapeklo /ne preveč, vseen pa dost, da naju je pogledal z debelimi očmi in presenečeno češ, kva pa je zdej to/. Nouš verjela. Noben se ni šporgeta dotaknu al pa peglezna, če je slišal "ajs peče". Če sem jima pa reku /al pa tamali dons/, ko sta me gledala češ a lahko probam...probej...sta pa probala in tamala isto....ker mi zaupata in verjameta. Vtičnice smo mel pa prekrite. Recimo te dni je bla tamala prehlajena, nenaspana in seveda sitna a ne. Peljal sem jo ven...tko...en krog. In ko se je men zdel, da morva obrnt, seveda ni hotla in je bil upor z jokom in stokom. Najprej sem ji reku, da morva nazaj, da ne greva naprej in ni blo hujšga a ne. Pol sem pa počepnu k njej, tko da je bla moja glava nižje od njene, znižal ton, stišal glas in ji dal na izbiro; a greva nazaj po isti poti al pa mem enga bloka, ker naprej pa ne greva in da naj se odloč. Seveda je hotla naprej, jst sem ji pa spet ponudu isto izbiro. Tko ene trikrat, nakar je izbrala pot mem enga bloka in brez problema sva šla nazaj. In je bla dobre volje in nobenega trmarjenja ni blo. Tamala je nora na kruh in na ene brezvezne neužitne piškote. Morš jo pa silt, da kej pije. Zmenva se tko, da ji rečem, da bo dobila kruh, če bo pila. Če ne bo, ji ga bom vzel. Samo enkrat sem to naredu. Dal sem ji kruh in ko ni hotla pit, sem ji ga vzel in povedal:lej, če ne boš pila, ne bo kruha. Pa tamala še ni mela en let. Ve...če čem kruh /piškot/ moram pit in se tega drži brez problema. Doma ji pustijo, da se igra z računalnikom /tipke je spulila ven s tipkovnice/, telefonom, cdplejerjem. Midva ji ne pustiva.Taprvič, ko je hotla šaltat po cdplajerju, sva ji rekla, da tega pa pri nama ne bo počela in je bil jok a ne. Tadrugič tud. Pol pa ne več. Postavla sva ji mejo in bla dosledna pr tem. Brez vpitja, brez udarcev. Pa tamala še ni mela en let.Isto je blo z očali. Zdej jih vzame, ampak zato da jih da men al pa ženi. Bliz mene je cesta. Tle ji ne morem omogočit izkušnje, da bi jo avto povozu. Zdej, jst verjamem, da tak mejhen otrok vid moja občutja, ker ji drgač izraza cesta in avto nisem znal povezat z izrazom nevarnost. Vsakič, ko pride prebliz ceste, ji rečem cesta al pa avto in se ustav. Ne znam si drgač razložit zakva. Vseen se pa na to, da se bo ustavla, da ve da ne sme, ne zanašam. Tle sem pač zmerej zraven...tud z mislimi in jo merkam. To je to. A veš, Mayita, keč je v tem, da otroku postavljaš meje /tiste, ki so potrebne in takrat, ko so potrebne/ in da se jih pol tud res držiš. In če maš pr tem še sebe pod kontrolo tko, da k si z otrokom si z otrokom, ne pa na šihtu, v jezi, v zameri, v živčnosti /skratka si takrat starš,ne pa razbolela ženska al pa ranjen otrok v njej/, skor da ni potrebna nobena kazen...pr tej starosti otroka kt je tvoj al pa Pornijeve punčke al pa moja vnučka. Kasneje je drgač. Otroci skoz preizkušajo meje. Starosti primerno mu je treba določit seveda sankcije, če se dogovora skupnega al pa enostranskega ne drži...in jih tud izvajat. Nikol pa ni potrebno poseč po fizičnem nasilju. Zdej, kva ti mislš a sem bil samo opazovalec pri vzgoji svojih otrok al sem bil tud kej aktiven, je pa itak tvoja stvar. Jst ne morem vplivat na to, kva ti mislš, a ne. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

Kva je to? A je žajfa al sir?

Ja, zelo dobr vem, kako je težko bit včasih pr stvari. Ni ne simpl, ne lahko. Ampak morš bit. Morš bit miselno prisoten in če nisi, ni otrok kriv. Ti si. Hvala bogu, da se večina naših napak ne kaznuje tko kruto, kt si nakazal. Sam, otrok ni kriv, če delaš napake in si ni z ničemer zaslužu, da kaznuješ njega. Če že češ izvajat vzgojne prijeme v takih primerih, vzgajaj sebe. Sebe užgi, da si boš ti zapomnu, da drugič ne boš ponovu istga, ne pa otroka. Kva si hotu tle povedat? Noben od teh treh stavkov mi ni jasn. Tkole. Avtoritarna vzgoja je način vzgoje, pr kateri otrok nima prava glasanja in so dovoljena vsa sredstva /tud vse oblike nasilja/, da tko ostane. Permisivna vzgoja /pohleven, popustljiv, nedločen, predvsem pa...nedosleden starš/, pušča otroka v kaosu, pri čemer so glih tko dovoljena vsa sredstva /tud vse oblike nasilja. Ne morš si mislt, kolk fizičnega nasilja /in seveda vtud vsega ostalega/ je v takih družinah. Strog in pravičen starš /avtoritativna vzgoja/ je pa starš, ki je vedno korak pred otrokom. Ki mu zagotavlja varen prostor, v katerem se otrok lahko izrazi, je slišan, razumljen, vzpodbujan...in ustavljen, ko je to potrebno. Kva to pomen? Da mu zelo spoštljivo in dosledno postavlja meje /primerne njegovi starosti, zato tud stalno spreminjane, ker otrok raste a ne/. Da je spoštljiv do njega. Kva to sploh pomen? Da ko je z otrokom, je z njim cel. Da ga posluša, sliši, spodbuja, razloži če kej rab al pa hoče vedet, merka, pohval ko je za pohvalt /čim večkrat/ in kaznuje, ko je to potrebno /tle je treba povedat, da je otroku nujno potrebno povedat, kakšna so pravila, ki jih v določenih segmentih lahko skupaj postavljata, v enih pa seveda ne in kakšne so posledice neupoštevanja/. In je pri tem dosleden in za zgled otroku s svojimi dejanji. Kje je tle plac za fizično kaznovanje? Ga ni. Če do tega pride, pomen, da starš nekej ni naredu tko kt bi moral. Praviš da ne izkoriščaš fizične nadvlade. Seveda jo. Ti udariš otroka. In pol se otroku opravičiš. Kar zgleda kt lepo in prou a ne. Pa ni. Lepo in edino prou bi blo, če bi se opraviču in tega nikol več naredu. Če pa se to ponavlja, se pa ne opravičuješ otroku in otrok nima od tega nč, ampak se opravičuješ seb. A ti otrok odpusti? A ma izbiro? Nima. Mora ti odpustit. Sej, ti si ja oči. Oči je pa bog. Ne bog. Bog bogova Brez te slike otrok ne bi preživu. In kako ti odpusti? Tko da nase prevzame krivdo. Da je on kriv, ker si ti nabrskan in se ne znaš brzdat in sebe spravt v red...ker ni dost dober. Ker oči je idealen in če oči udar, poniža, nadere, ignorira...je otrok zihr kriv, slab, nevreden, nesposoben, neumen... Ker, oči je idealen in če bi bil otrok dober, vreden, ga oči ziher ne bi udaru, ponižal, ignoriral, nadrl... Tko ti otrok odpusti. Da prevzame nase. V podzavest. Da sploh preživi. In ga spremlja celo življenje Prou simptomatično je, da majo najblj zlorabljani otroci najblj idealizirano sliko o svojih starših.

Pa še petek je http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif