Vse potrpiš in nardiš, sam da nis sama, sam da pripadaš... kdo neb hodu po teb in si brisal čevlje ob te, a ne. Če lahko. Ampak tud. Vse nardiš sama, ker ne pustiš nobenmu, ker ne verjameš da zmore, da nardi tko dobr kt ti... kdo bi se basal zraven, če itak lohk računa nate...na mamico. Lej vzorec. Ti si prou vaba za mamine sinkote, za najhujše razvajence. Mislm, tvoj zadnji stavek je tolk zgovoren. Če ti en tip, k te vara, izjav tole, ti pa odreagiraš kt si, namest, da bi isti hip postavla pred vrata za zmerej, bod , če v kej, v to ziher, da blj spoštuje vajin predpražnik, kt pa tebe. Garant. In ti to dopuščaš, ma, ne sam dopuščaš, spodbujaš, podpihuješ... ker zase mislš, da boljšga nisi vredna. Ker so te tko naučl. Te prepričal. Ti to zabetoniral v tvojo glavo, v tvojo podzavest. Doma. Iz tega prepričanja, iz tega sranja se ne da kr tko. Že odločt se, da se tko ne greš več, je sila zajebano. Večina ne zmore, čeprav ve. Tud ti se boš morala odločit. Kokrkol. In z odločitvijo sprejet tud posledice. Ker gre to v paketu. Če se boš odločila zase, poišči pomoč. Obstaja. Dobra. Če češ. Držim pesti zate. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif