kapica

hehe... ti tud? kdo je pa kriv za mojo bledico??????????????

pixy po kosilu pa ne pira! raste busi busi busi sam ima ful B-vitamina! Deci cvicka pa je za dobro kri! Drugac pa itk da je vsak frajer k pije, pa se vecji je k si pol tolk stvari upa (dela iz budale budalo) jao kaj sm tolk sarkasticna... Aira sj se stopijo blokade, sam kaj je pa potem, k ucinki popustijo? ti v luzi stopljenih blokad, brez kesa, in se sam zelje po se? nima smisla...

pokowc jaoooo kaj pa ves, mogoc pa bi kt duh po tipkovnci udarjala...zato tk pozn ponoc pisem k tle vsi spijo! pssst: pa ne okol govort! razn dans je izjema k je lih luna v tehntnici... sj ne! mas kr prav ne bi tipkala tle ce ne bi jedla... al pa kaj pa ves? ne ne sj je treba jest!!! da bomo imeli dovolj beljakovin, da bo telo proizvajalo sproti protitelesa, pa se pa se pa se stvari...!

Bolnik hoce boleti glavo

ja sstane velik jih je prisiljeno ziveti od prane!!! verjetn se niti ne zavedajo kaj imajo sej velikrat se (vsaj men) zgodi, da imam tolk opravkov, tolk nekih kaj vem kaj kdaj zakaj..da enostavn pozabm jest... pol cez neki nevem 12 ur, dans pa se nism nc jedla, brez da bi bla lacna... pol pa jem zato k ze tolk dolg nism jedla... je mozn da prana kr tk pride v tebe? brez da bi vedu?

uglavnem: hranjenje zapravljanje casa...

js sem se pri branju tud hotela spopast sama s sabo... ampk sem se sprijaznila, da ne vem nic kaj sem prebrala! pa je blo nekje 150 strani... sm bla al prepovrsna al nekoncentrirana... nc novga :o|o:

No to je ena zagotova pot da nabereš ogromno postov.... hm hehe, jaz grem dol mal kaj pojest.... pol pa delat.... pogrešam faks, in kapico čeprav zadnje čase jo precej berem hehe... kaj je logicn pogresat nekoga k ga beres? ja itk.. kaj sploh sprasujem

joooooooooooooooj amerika ni svobodna? smo s tem kej zgubil? v iraku je demokracija? smo s tem kej pridobil? ni romantike? je je... vsak si romantiko predstavlja na svoje nacine.. punce nismo to kr je blo???? odvisn kera, kje, zakaj, kaj, pri cem, kdaj, o cem, s kom, komu... sam kak hitr smo res tle minljivi :o|o: ta tedn en znanec (komaj 30 let bi letos dopolnil!!!) pri ulovu rib... mu je spodrsnilo pa padu u vodo, pa generator zravn... pa elektrika... pa prepozn...

sam "modne dodatke" je ja nekam treba utaknit???!!! kaj pa ce z ruto noces prikriti cela, temvec obvarovati, em v prenesenem pomenu grlo recmo pred prehladom? da nisi do nekoga cist posten, ker ves da mu s tem, nic ne delas skode ampak korist, da se un ne sekira za stvari za katere se mu ni treba? mah... ne znam skomplicirat... pa sej se itk lahk motm

Nino emmmm nikol ni prevec preteklosti! Kvecjemu premal sedanjosti...? :xx!:

sstane... ne bit posten!

se greta dva za 5000EU dobr mal manj... pa fora je, da rece prvi drugemu: "ce na vsaj na enega od petih vprasanj odgovoris pravilno dobis 5000EU (beri:sit ) drugi se je strinjal A: "Kaj je bil Tito vcasih?" B: "Kdaj? Marsal?" A: "Ne... ziv! Kaj je pa dans?" B: "Mrtev." A: "Ne... sobota! Kdo ima 2 srca?" B: "Eeee...nwem..." A: "Nosecnica! Kdo ma pa tri?" B: "Nosecnica z dvojckom?" A: "Ne... radenska! Za kaj se je pa slo?" B: "Zato, da se kam pride?" A: "hehe... ne za 5000 sit!"

kaj pa za dans???? aid dobr tek! Nocko!

naj oddidejo vsi obcutki odgovornosti za dejanja za katere vem da nism odgovorna, na njih sploh vplivat ne morm, le posledice lahk prenasam, in pol pol mah... tezko.. mrs stran!!!!!

pa je mozno bit tukaj zdaj res posten? mah kje... te svet priprav na posten nacin do nepostenosti... boj za obstanek!

Js pa odkar mam tega lovilca nc ne sanjam! pa nisem zato laznivka kriv je lovilec jao aja ne ne zdej pa lazem... :o|o: sm enkrat sanjala... (kaj je to tud lovilec kriv???) js u sanjah nism se nikol nobenga ubila! zdej sm pa eno fulll dobro osebo, prjateljico, k se poznava ze velik let... je blo pa tko da sm jo pahnila prek mostu, iz heca pa sm misla da bo priletela u vodo je pa na kamenje, in se zartrescila..., za njo sm pa js se sama sebe vrga iz mosta... grozno! kr neki... pol pa se mi sept dolg casa ni ni sanjal... in k se mi koncn spet je..., sm pa u sanjah okno razbila! edino okno k ga mam u sobi, pa cist zraven njega je obesen lovilec, js pa grem steko razbijat.... kakns pomen ima res ta lovilec???? mene ga je/bo pocas groza.... :o|o:

evo!!! pa bo tle, pa bo tle, pa bo tle.... pa bo vsak cas tle...!!! konec 30.4.2004... bo vsak trenutek tle... jaooo je ena dans mim grede bleknila, da bomo v iraku namest v evropi....

Kaj pa ce so vzgajali puncko? pol ne rata iz nje oce? sj ne... mas prav! dobra vzgoja pa pol razlicni obcutki..., boljs kot pa tko kt vecina dela: primerja!!! "k smo mi bli tk pa ni blo tega pa tega pa tega pa tega, pa se ni smelo to pa uno pa to pa uno..." kaj nismo vsi (odrasli in se ne odrasli) vecni otroci?

joj joj joj nc vprasanj mi se niste postavli iz te teme, ne morm ugotovt kje sm z tk recenim "znanjem" uhh... :o|o: eni se zahvaljujete pred dolocenimi izbirami v lajfu...(je ze mogl tk bit!), drugi si krojite avtorske pravice pa naprej posilate... (ze mora tk bit!), tretji pa mogoc se bodo kdaj prebrali (bo ze mogl tk bit!) hehe le tk naprej

tooooo mari!!!! potrpezljivost se vedn obrestuje!!! (razn kadar se ne... )

jaz jaz jaz jaz!!! jah nwem...... noben nikol nikjer

Dobr... zlato ribico prosim za vse tist.... zgoraj pretipkano pa prekopirano (spomin, pomnenje, upanje...) mam pa idejo Vas use prosim, da postavljajte, pisite, si izmisljujete, sestavljate..., KAKRSNA KOLI vprasanja iz zgornjega besedila na temo zdravila.... tolk da mal mozgane razgibam, da prekinem nek vzorec kje je kaj... k vec koristijo asociacije...ammmm aham

Tnx!!! Dej, da bo u glavi (spominu) kej vec ostalo, za dalj casa, bl natancno.... :o|o:

8. Z D R A V I L A Z A P O S A M E Z N E ORGANE. 8. 1. Z D R A V I L A , K I U Č I N K U J E J O N A S R C E Naloga srca je, da z ritmičnim krčenjem /sistolo/ in ohlapnenjem / diastolo / poganja kri po ožilju. V diastoli se preddvora skrčita in pošljeta kri v ohlapna prekata ; prekata se polnita predvsem zaradi vleka, ker elastična vlakna v pljučih ustvarjajo negativni tlak v medpljučju. V sistoli prekatov se skrčita prekata in potisneta kri v arterije, preddvora pa se medtem polnita z na novo dotekajočo krvjo. Učinek srčnega dela merimo s količino krvi, ki jo srce v vsaki sistoli iztisne iz sebe. To količino krvi imenujemo utripni volumen, ki znaša v mirovanju okoli 70 ml. Če utripni volumen pomnožimo s številom utripov v minuti dobimo minutni volumen okoli 5 litrov, ki se pri fizičnem naporu močno poveča. Najbolj značilne motnje v delovanju srca so : 1. prehitro ali neredno ustvarjanje dražljajev v prevodnem sistemu srca. Fiziološki zaviralni vpliv parasimpatika lahko dopolnimo z acetilholinom. 2. motnje v prevajanju dražljajev predvsem na oba prekata, kar se lahko stopnjuje do popolne prekinitve prevajanja. Če je vzrok motnjam v prevajanju premočan zaviralni vpliv parasimpatika, ga lahko zmanjšamo z atropinom. 3. prekomerna vzdražnost srčnega mišičja. zlasti prekatov, kar lahko privede do neubranega ritma /aritmij/. To lahko zmanjšamo z zdravili antiaritmiki. 4. motnje v praznenju srčnih votlin v sistoli, ki se kaže v akutni ali kronični srčni odpovedi. Pri teh uspešno uporabljamo kardiotonične glikozide. Zdravila : KARDIOTONIČNI GLIKOZIDI delujejo na tisti del srčnega mišičja, ki je razširjen, to je na povečan del srca tako, da izboljšajo njegovo delovanje. Izboljšajo izkoriščanje kemične energije, ki je nakopičena v hranilih, se pri njihovi razgradnji sprošča in se v sistoli mišičnih viter pretvarja v mehansko energijo. Moč srca se zato izboljša, v sistoli srce iztisne kri z večjo silo in tudi v krajšem času. Ker se poveča utripni volumen, se prej preobremenjeni venozni sistem sedaj bolje prazni, ker se izboljša tudi pretok skozi ledvice se odvečna voda laže odplavlja iz telesa, zato izginejo otekline po nogah. Ker se kri ne zadržuje več v pljučih, dihanje ni več naporno. Ta zdravila pa moramo dozirati previdno, ker pri prevelikih dozah lahko pride do nevarnega migetanja prekatov. SRČNI ANALEPTIKI npr. kofein, teofilin, teobromin povečujejo moč srca v sistoli in jih uporabljamo kot podporo zdravljenju s kardiotoničnimi glikozidi. BLOKATORJI RECEPTORJEV BETA 1 zmanjšajo vzburjevalne učinke simpatika na srce in imajo tudi antiaritmični učinek. ZDRAVILA, KI ŠIRIJO KORONARNE ARTERIJE. Koronarne arterije oskrbujejo s krvjo in hranili srčno mišico. Pri angini pectoris so zožene, srce je slabše oskrbljeno in pride do bolečine, ki jo učinkovito odstranimo s tableto nitroglicerina , ki jo damo pod jezik ali obližem z nitroglicerinom, ki ga nalepimo na kožo. Ta deluje podaljšano. 8. 2. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA OŽILJE Vsak organ mora neprestano dobivati za življenje celic potrebno količino kisika in hranil, za kar skrbi ožilje. V bolezenskih primerih pa se lahko kakšna arterija močno zoži in pride do motnje v delovanju organov, ki jih ta arterija preskrbuje. Pri krčih koronarnih ali možganskih žil zaznamo motnje v pripadajočih področjih. Poleg lokalnega krča arterij pa se lahko v telesu razvije tudi splošno zoženje žilja, tedaj se krvni tlak poveča, posledice pa se kažejo na srcu, ki mora sedaj opravljati večje delo, ker mora poganjati kri proti večjemu uporu. Razlikujemo : ZDRAVILA, KI ŠIRIJO ŽILE : nitrati za širjenje koronarnih arterij ZDRAVILA, KI OŽIJO ŽILE : Pri kongestiji nosne sluznice uporabljamo efedrin v kapljicah za nos. Lokalizirano zoženje žilja želimo doseči pri nekaterih oblikah glavobola, ki jih razlagamo kot posledico preslabotne napetosti možganskih arterij. Te arterije se zato pri vsaki sistoli sunkovito raztegnejo, pri tem pa se vzdražijo občutljivi živčni končiči v steni teh žil. V teh primerih uporabljamo hidrirane alkaloide rženih rožičkov in kofein. Sistemsko zoženje žilja je potrebno, če je ožilje premalo napolnjeno, predvsem zaradi premočnega ohlapnenja žil v drobovju. Tedaj k srcu ne priteka več zadosti krvi in utripni volumen se močno zmanjša. Tudi krvni tlak v arterijah pade. Sistemsko zoženje žil povzročijo tudi zunanji dražljaji, ki reflektorno vzburjajo žilni center npr: kožni dražljaji ( mraz, bolečina ), draženje nosne sluznice ter aromatične in močne alkoholne pijače. 8. 3. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA ŽELODEC Želodčni sok vsebuje solno kislino, encime ter sluzi. Na želodec delujejo : GRENČINE - reflektorno povečujejo izločanje želodčnih žlez. Dajemo jih pol ure pred jedjo pri izgubi apetita . Tako delujejo : encijan, tavžentroža, regrat. SREDSTVA, KI POVEČUJEJO KISLOST ŽELODČNEGA SOKA Primer : Acynorm forte. Pepsin je encim v želodcu, ki za svoj učinek razgradnje beljakovin potrebuje kislo reakcijo želodčnega soka. SREDSTVA, KI ZMANJŠAJO KISLOST ŽELODČNEGA SOKA / ANTACIDI /. Tvorijo zaščitni sloj po vsej želodčni sluznici. Primer : Gastal, Rupurut. BLOKATORJI HISTAMINSKIH RECEPTORJEV tipa 2 : Vezava histamina na receptorje tipa 2 v želodčni sluznici direktno poveča nastajanje želodčne kisline v parietalnih celicah. Primer : Ranital za zdravljenje ulkusne bolezni. SREDSTVA PROTI BRUHANJU pomirjajo živčne končiče v piloričnem delu želodca, ki prenašajo impulze v center za bruhanje. 8. 4. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA ČREVESJE 1. ODVAJALA : Uporabljamo jih kadar, moramo izprazniti črecesje pred operacijami ali moramo preprečiti premočno izsušenje vsebine v debelem črevesu. Odvajalni učinek lahko dosežemo z raztezanjem črevesne stene, s kemičnim draženjem sluznice ali ganglijskih celic v črevesni steni ali z razmehčanjem vsebine debelega črevesa. Primer : sladkorji ( lakzoza, laktuloza ) pritegnejo vodo v črevesni kanal, s tem povečajo vsebino v črevesju. Enako deluje sluz lanenega semena pri starejših ljudeh. Maščobna olja, npr, Ricinusovo olje ojačajo peristaltiko. Vse snovi, ki jih vnašamo rektalno ( svečke, klizme ) pa lokalno dražijo sprožijo peristaltiko v vsem debelem črevesu npr. glicerol, ki priteguje vodo iz površinskega sloja epitelnih črevesnih celic. Odvajal se lahko navadimo, zato jih moramo uporabljati premišljeno; pri dolgotrajnem zaprtju ali če se zaprtje izmenjuje z obdobji driske se moramo vedno posvetovati z zdravnikom. Tudi veliko gibanja koristi ter hrana, ki vsebuje veliko vlaknin in balastnih snovi. 2. SREDSTVA ZA POMIRJANJE KRČEV: Atropin , ki povišuje tonus simpatika pomirja krče črevesnih mišic in pomirja razdraženo peristaltiko. Najboljši spazmolitik je papaverin. Zdravilo : Buscopan. 3. KARMINATIVI so sredstva za odvajanje plinov. Ojačajo preslabotno peristaltiko, pomirjajo krče. Primerni so pri otrocih in oslabelih bolnikih. Tako delujejo eterična olja janeža, koprca, poprove mete. 4. ADSORBENTI v tanki plasti prekrijejo razdraženo sluznico prebavil, nase vežejo bakterije, strupe. Ščitijo sluznico. Kadar gre za zastrupitve skupaj z adsorbentom damo še odvajalo, da čimprej odstranimo adsorbens z vezanimi delci iz telesa. V ta nemn uporabljamo medicinsko oglje, ki ga moramo vzeti z dosti tekočine. 5. ZDRAVILA PRI MOTNJAH ENCIMSKE AKTIVNOSTI PANKREASA: Uporabljamo prebavni encim pankreatin. 8. 5. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA ŽOLČNIK IN ŽOLČNA IZVODILA 1. HOLERETIKI so sredstva, ki pospešujejo tvorbo žolča. Fiziološka faktorja, ki dražita jetrno celico k povečani tvorbi žolča sta sekretin, hormon, ki se tvori v črevesni steni in žolčne kisline. Nekatera eterična olja povečajo tvorbo sekretina in s tem povečajo izločanje žolča. Tako deluje eterično olje poprove mete, kumine. 2. HOLOKINETIKI pospešujejo praznenje žolčnika. Žolčnik vzburjajo maščobe, posebej močno jajčni rumenjak. 3. SREDSTVA ZOPER KRČE ŽOLČNIH IZVODIL: Uporabljamo simpatomimetik Buscopan. 8. 6. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA DIHALA 1. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA DIHALNI CENTER: Dihalni center vzburjajo centralni analeptiki ( kofein ). Dihalni center zavirajo analgetiki narkotiki, uspavala ter anestetiki v toksičnih odmerkih ter CO2 v več kot 10 % koncentraciji. 2. ZDRAVILA, KI POMIRJAJO CENTER ZA KAŠELJ : Sluznica dihal je opremljena z migetalkami, ki odstranjujejo mehanske nečistoče in sluz. Poleg tega mehanizma čiščenja dihalnih poti imamo tudi refleks kašlja. Kašelj izzovejo : - prisotnost sluzi ali tujkov v dihalih - vnetni procesi v večjih bronhijih ali dihalni sluznici. Razlikujemo produktiven kašelj, ki ga stimuliramo z zdravili za izkašljevanje ( ekspektoransi npr. Fluimucan, Solvolan, ki delujejo tudi protivnetno ) ter neproduktiven ali suh kašelj, ki lahko, če je trdovraten moti delovanje srca, zato ga skušamo pomirjati z antitusiki ( pomirjevalci kašlja ). V ta namen uporabljamo kodein ali njegove sintezno pridobljene derivate, ki delujejo neposredno pomirjevalno na center za kašelj. Posredno kašelj pomirjajo tudi sluzi, ki prekrijejo preobčutljivo dihalno sluznico. S sluzjo prekrita sluznica ne pošilja več toliko dražljajev v center za kašelj, zato se kašelj umiri. 3. ZDRAVILA, KI ŠIRIJO BRONHIJE so antiastmatiki. Uporabljamo simpatomimetike tipa beta 2 npr. Ventolin, efedrin, atropin. 8. 7. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA SEČILA : Ledvici delujeta tako, da v čašicah najprej izločata ( filtrirata ) zelo razredčen seč, ki se nato pri prehodu skozi kanalčke koncentrira tako, da epitelijske celice kanalčkov vsrkajo večino izločene vode in v njej raztopljenih snovi do koncentracije, ki ustreza fiziološki koncentraciji teh snovi v krvi. Ledvici regulirata količino vode v telesu, ohranjata kislinsko bazno ravnotežje, izločata produkte presnove in pomagata pri razstrupljanju presnovkov in zdravil. 1. DIURETIKI So zdravila, ki povečajo izločanje vode iz telesa. Diuretični učinek dosežemo bodisi z izboljšanjem filtracije v čašicah ali z zmanjšanjem ponovne reabsorbcije v kanalčkih. Ker diuretiki povečajo odstranjevanje kalijevih ionov iz telesa, jih moramo med terapijo z njimi nadomeščati. Primer: Lasix. 2. ANTIDIURETIKI so zdravila, ki zmanjšujejo izločanje vode iz telesa. Uporabljamo jih pri bolnikih z boleznijo Diabetes insipidus. Ti bolniki imajo v telesu pomanjkanje antidiuretskega hormona ( hormona hipofize), ki omogoča reabsorbcijo vode v ledvičnih kanalčkih. Ti bolniki zato ne morejo koncentrirati urina v ledvicah in izločijo do 20 litrov urina na dan. Zdravimo jih tako, da jim damo antidiuretski hormon /vazopresin/ v obliki kapljic za nos. 3. UROANTISEPTIKI so zdravila, ki lokalno v sečilih razkužujejo. Primer : Ursi čaj, Levantin, Palin. 8. 8. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA KRI IN KRVOTVORNE ORGANE 1. KOAGULANSI Vitamin K sodeluje v mehanizmu strjevanja krvi. Spada med v maščobi topne vitamine, ki ga dobimo s hrano (jetra, zelenjava ), predvsem pa ga tvorijo črevesne bakterije. Za resorbcijo in s tem učinek vitamina K je v črevesju potreben žolč. Sodeluje pri sintezi protrombina v jetrih, predstopnje trombina, ki katalizira pretvorbo v krvi topne beljakovine fibrinogena v netopni fibrin, ki tvori mrežo krvnega strdka 2. ANTIKOAGULANSI. Heparin injiciramo, deluje kompleksno. Premočno antikoagulantno delovanje heparina zavira protamin sulfat. Heparinizirane krvi ne moremo dolgo shranjevati, ker se sčasoma sam inaktivira. Soli heparina so heparinoidi, ki jih v obliki mazil uporabljamo za lajšanje težav pri varicah in tromboflebitisu. Laboratorijsko stjevanje krvi preprečujemo z dodatkom citratov ali oksalatov, ki obarjajo kalcijeve ione krvi v netopne komplekse. 3. ZDRAVILA, KI IZBOLJŠUJEJO TVORBO HEMOGLOBINA Pripravki dvovalentnega železa pri sideropeničnih anemijah ( slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa ). V telesu se lahko uporabi le dvovalentno železo, zato pripravkom v izogib encimski oksidaciji v črevesju do tro valentne oblike in zmanjšane absorbcije dodajajo reducente npr. C vitamin. 4. ZDRAVILA, KI STIMULIRAJO NASTAJANJE ERITROCITOV Nastajanje eritrocitov stimulira vitamin B 12 /cianokobalamin/ v kostnem mozgu. Pomanjkanje tega vitamina v telesu je perniciozna anemija. Za absorbcijo tega vitamina v telesu je potreben faktor v želodcu, potrebna pa je tudi folna kislina. Po uživanju te se anemija popravi. Folna kislina je potrebna za sintezo purinskih in pirimidinskih baz v sintezi DNA. 8. 9. ZDRAVILA, KI UČINKUJEJO NA RODILA 1. ZDRAVILA, KI POVEČUJEJO AKTIVNOST UTERUSA Oksitocin je eden od hormonov zadnjega režnja hipofize, ki selektivno vzburja mišičje maternice. Pri nosečnicah sproži ritmične popadke, ki so enaki popadkom v začetni fazi normalnega poroda. Sproži tudi izločanje mleka iz mlečne žleze, ker krči kanale v mlečni žlezi. Uporabljamo primerno razredčenega v infuziji glukoze pri preslabotnih popadkih med porodom. Alkaloidi rženih rožičkov npr. Ergotyl povzročijo dolgotrajno krčenje mišičnih vlaken v maternici in jih uporabljamo pri poporodnih krvavitvah, nikoli pa ne pred porodom, ker premočno krčenje posteljice lahko moti oskrbo fetusa s krvjo. 2. ZDRAVILA, KI POMIRJAJO KRČE UTERUSA Krče uterusa in jajcevodov uspešno pomirjajo simpatomimetiki atropin, močni analgetiki npr. paraverin. 3. ORALNI KONTRACEPTIVI Kombinirane kontracepcijske tablete so najbolj razširjene in ob pravilni uporabi najuspešnejše kontracepcijsko sredstvo Primerne so za mlade ženske in ženske, ki imajo močne , dolgotrajne in zelo boleče menstruacije. V normalnem menstruacijskem ciklu so dozorevanje in sprostitev jajčeca ter priprava maternice na ugnezdenje oplojenega jajčeca posledica zapletenih medsebojnih hormonskih vplivov. V to dogajanje so vpleteni naravni ženski spolni hormoni ( estrogen, progesteron ) in hipofizna hormona ( folikle stimulirajoči hormon FSH in luteinizirajoči hormon LH ). Estrogen in progestageni v kontracepcijskih tabletah na različne načine zmotijo normalni cikel in s tem zmanjšajo možnost zanositve. Pri kombiniranih in faznih tabletah povzroči povečana koncentracija estrogena in progestrona podobne učinke kot hormonske spremembe v nosečnosti. Hormonsko delovanje zavre nastajanje FSH in LH in prepreči dozorevanje jajčeca in njegovo sprostitev iz jajčnika Progestagenske tablete delujejo nekoliko drugače in sprostitve jajčeca ne preprečijo vedno. Njihov glavni kontracepcijski učinek je zgostitev sluzi v materničnem vratu, ki tako postane neprehoden za semenčice. Ta učinek se v manjši meri pojavi tudi ob uporabi kombiniranih in faznih tablet. Pri nas ni v uporabi progestagenskih tablet. Kombinacija estrogena in progesterona v tableti deluje tako, da zavira sproščanje gonadotropinov in s tem ovulacijo. Ker ni ovulacije, ni možna oploditev jajčeca. K učinkovitosti kontracepcije prispevajo tudi spremembe cervikalne sluzi in endometrija. Kontraindikacije : • rak na dojkah, endometriju ali sum nanj • krvavitev iz rodil nejasnega vzroka • nosečnost ali sum nanjo • benigni/ maligni tumorji jeter • anamneza o zlatenici • preobčutljivost na sestavine tablet • koronarna bolezen • dojenje Kako zmanjšamo zdravstvene nevarnosti ob uporabi kontracepcijskih tablet ? a) opustimo kajenje skrbimo za zdravo telesno težo c) redno kontroliramo višino krvnega tlaka in količino maščob v krvi č) redno kontrolirajmo bris materničnega vratu d) preden nam zdravnik predpiše kakšna druga zdravila povejmo, da jemljemo kontracepcijske tablete. Učinkovitost zaščite je lahko zmanjšana, zato v takih primerih priporočamo druge metode kontracepcije. e) estrogenske tablete nehajmo uporabljati 4 teden pred načrtovano večjo operacijo in v tem času izberemo drugačno metodo zaščite. Stranski učinki : • prebavila / slabost, bruhanje / • CŽS / migrena, glavobol, depresija / • prsi / povečanje, sekrecija / • koža / alergije, izguba las / • oči / neugodno za leče / • jetra / srbež, zlatenica / • urogenitalni trakt / krvav izcedek, izredne krvavitve / • sprememba telesne teže. Uporaba : Prvo tablete vzame ženska prvi dan menstruacije. Naslednjih 20 dni jemlje po eno tableto na dan ob isti uri in nato prekine jemanje za 7 dni. V nekaj dneh po zadnji tableti nastopi menstrualna krvavitev. Naslednji ciklus z novo tableto se začne ponovno 8. Dan ne glede na to ali je krvavitev prenehala ali ne. Na tablici je označenih 7 dni v tednu, kar olajša jemanje table. tDokler je oznaka nad vsako vzeto tableto enaka dnevu v tednu je jemanje tablet pravilno. Če pozabi vzeti eno tableto, jo mora zaužiti, čim se spomni in nadaljevati po običajnem načinu jemanja. Če vzame tableto po 12 urah, je kontracepcija še vedno učinkovita, če pa pozabi več tablet oziroma, če je interval daljši od 12 ur, nadaljuje z rednim jemanjem po shemi do konca ciklusa in poleg tega uporabi še druge metode zaščite. 9. NAJPOMEMBNEJŠI UKREPI PRI Z A S T R U P I T V A H Uspeh zdravljenje /reševanja/ zavisi od časa nudenja ustrezne pomoči. Razlikujemo naslednje faze : 1. Odstranitev strupa iz telesa 2. Inaktiviranje strupa v prebavilih 3. Simptomatsko zdravljenje najvažnejših motenj, ki jih je strup povzročil 4. Inaktiviranje absorbiranega strupa 5. Zdravljenje poznih posledic. Prva pomoč je omejena predvsem na prve tri točke, včasih pa je že pri prvi pomoči mogoče inaktivirati že absorbirani strup. Poznamo dva načina vstopa strupenih substanc v telo : A. Zastrupitev skozi prebavila B. Zastrupitev skozi dihala ( z vdihavanjem ) A. ZASTRUPITEV SKOZI PREBAVILA 1. Odstranitev strupa iz telesa : - izzovemo bruhanje, IZJEMA pri zastrupitvah z jedkimi snovmi (kisline, lugi, bencin) ter nezavest. - izpiranje želodca, ki ga izvedemo tako, da bolnik leži na boku, z glavo nagnjeno vstran. Ko sondo izvlečemo naj bo prazna ali jo stisnemo. IZJEMA : zastrupitev z jedkimi snovmi, ko ne izpiramo želodca. - za odstranitev strupa iz črevesja uporabimo močno in hitro delujoče odvajalo. 2. Inaktiviranje strupa v prebavilih : Uspešnost reševanja je mnogo večja, če strup lahko kemično vežemo ali drugače inaktiviramo v prebavilih. Pri zastrupitvi z alkaloidi damo tanin, ki nase veže alkaloid. Pri zastrupitvah z jedkimi snovmi, kislinami, lugi je najhitrejši ukrep, da strupa razredčimo z vodo, šele nato sledi kemijska nevtralizacija pri lugih z kisom, pri kislinah z MgO. Nikoli ne smemo za nevtralizacijo zaužitih kislin uporabiti sode bikarbone /NaHCO3/, saj nam lahko CO2, ki se pri nevtralizaciji sprosti zelo škodi. Strup lahko tudi fizikalno vežemo na drobno razpršene netopne snovi ( aktivno oglje), v sili je dobra tudi vodna suspenzija moke. Adsorbens uporabimo v količini okoli 50 g, hkrati pa damo tudi odvajalo, ki adsorbens z adsorbiranim strupom čimprej odstrani iz črevesja. Adsorbens predhodno suspendiramo ( v litrsko steklenico damo adsorbens, odvajalo ter vodo, močno pretresemo ) in nalijemo skozi sondo po končanem izpiranju v želodec. 3. Simptomatsko zdravljenje simptomov, ki so za zastrupljenega najbolj neugodni. Nezavestnega toplo pokrijemo, da ne izgubi preveč toplote. Ob slabotnem dihanju vzburjamo dihalni center, če ne diha, dajemo umetno dihanje. Bolniku, ki ima v ustih in žrelu opekline in je pri zavesti dajemo piti beljak v majhnih, pogostih požirki. 4. Inaktiviranje absorbiranega strupa Včasih lahko že kemično inaktiviramo, včasih pa dajemo snovi z nasprotnim ( antagonističnim ) delovanjem. Primer: pri zastrupitvi z insekticidi, ki vežejo holinesterazo ali pri zastrupitvi z mušnico, ko je močno povečan tonus parasimpatika čimprej damo simpatomimetik atropin. Pri zastrupitvi s kovinskimi ioni dajemo dimerkaprol ali kalcijev edeteat, ki vežeta dvovalentne kovinske ione v netopne komplekse, ki se ne morejo vsrkati in škoditi organizmu. B. ZASTRUPITVE Z VDIHAVANJEM I. NEDRAŽEČI PLINI Poškodovanega čimprej odstranimo iz strupene atmosfere, ko smo se najprej sami zaščitili pred plinom. Zastrupljencu dajemo umetno dihanje, za vdihavanje mu damo kisik, ki vsebuje 6 % delež CO2, ki deluje kot močen vzburjevalec dihalnega centra. II. DRAŽEČI ( JEDKI ) PLINI Po nekaj urah se razvije pljučni edem. Zastrupljeni naj leži popolnoma mirno. Umetnega dihanja mu ne dajemo., da ne bi pljuč še bolj okvarili. Najpomembnejši ukrep v tem primeru je popolno mirovanje in čimprejšnje ter pravočasno intravensko injiciranje kalcijevih soli, ki prepreči izstopanje plazme v pljučih in kortikosteroidi. 10. UPORABA ZDRAVIL MED NOSEČNOSTJO Med nosečnostjo je treba posebno skrbeti za zaščito plodu, da se bo razvil v zdravega otroka. Zdravila, ki jih jemlje mati lahko prehajajo skozi posteljico v otrokovo kri. Nekatera zdravila lahko v določenih obdobjih nosečnosti povzročijo razvojne nepravilnosti, upočasnijo rast ali izzovejo težave, ki se pri otroku pokažejo šele po porodu. Poleg tega lahko nekatera zdravila med nosečnostjo prizadenejo materino zdravje. Za mnoga zdravila je znano, da v nosečnosti učinkujejo škodljivo, medtem ko so druga varna. V številnih primerih pa ni trdnih dokazov, na katere bi se oprli pri ocenjevanju varnosti ali škodljivosti. Zato je najpomembnejše pravilo, da se med nosečnostjo ali v času nameravane zanositve pred jemanjem kakršnegakoli zdravila ženska posvetuje z zdravnikom. Izogibati se je potrebno tudi nikotinu, kofeinu, marihuani. Zdravnik bo pretehtal koristnost zdravila v primerjavi z možnimi neželjenimi učinki in se odločil, ali zdravilo jemati ali ne. To je še posebej pomembno, če mora ženska redno jemati zdravila zaradi kakšne kronične bolezni, npr. epilepsije, visokega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni. Med nosečnostjo se izogibamo zlasti zdravil, za katera je dokazano ali verjetno, da lahko okvarijo plod. Posebna previdnost je potrebna pri novejših zdravilih, pri katerih nevarnosti uporabe še niso dovolj poznane. Zunanji škodljivi vplivi, kot so kemikalije, zdravila ali sevanje vplivajo različno glede na odbodbja nosečnosti. Pri jemanju citostatikov ali velikih odmerkov kinina lahko pride do spontanega splava. Podobno naj bi se zgodilo pri jemanju antibiotikov, ki motijo sintezo beljakovin ali po uporabi antagonistov vitamina K, ki povzročajo krvavitve. Malformacije nastanejo podobno kot pri jemanju talidomida tudi po uporabi moških spolnih hormonov in anabolikov /pri ženskih zarodkih/, antagonistov vitamina K / kumarinski derivati npr, varfarin / in citostatikov, antagonistov folne kisline. Sorazmerno veliko tveganje pomeni tudi jemanje antiepileptikov, nekaterih antimalarikov in psihofarmakov ter uživanje halucinogenov ali preveliko doziranje vitaminov A in D. Poznamo pa tudi zdravila, kjer je nevarnost okvare plodu zelo majhna ali pa je sploh ni. Zdravila in obdobja nosečnosti Nosečnost delimo na tri tromesečna obdobja. Odvisno od trimesečja, v katerem je zdravilo uporabljeno ima lahko različne učinke na mater, plod ali oba. Nekatera zdravila veljajo v enem tromesečju za varna, v drugem pa ne. Zdravniki morajo zato med nosečnostjo pogosto spreminjati i redno uporabljana zdravila. Prvo trimesečje Velja za najbolj kritični čas, ko lahko zdravila prizadenejo rast plodovih organov in povzročijo prirojene hibe. V zelo hudih primerih lahko ženska spontano splavi. Drugo trimesečje Od četrtega do šestega meseca lahko nekatera zdravila upočasnijo plodovo rast. Posledica je nizka porodna teža. Tretje trimesečje V zadnjih treh mesecih se največja nevarnost kasnejše dihalne težave pri novorojenčku. Nekatera zdravila lahko vplivajo tudi na porod, tako, da je ta prezgoden, prepozen ali se zavleče. Kako zdravila prehajajo skozi posteljico ? Posteljica deluje kot filter med materinim in otrokovim krvnim obtokom. Malim molekulam hranil omogoča prehajanje v otrokovo kri, medtem, ko večjim delcem npr. krvnim celicam to preprečuje. Molekule zdravil so sorazmerno majhne in zlahka prehajajo skozi posteljično pregrado. 11. UPORABA ZDRAVIL V OBDOBJU DOJENJA Če mati doji, sme vzeti zdravila šele potem, ko se je glede tega pogovorila z zdravnikom. Zdravnik se bo v tem času poskusil izogniti predpisovanje zdravil, razen, če ta res ne bodo zelo potrebna. Obstaja zelo malo situacij, ko je potrebno zaradi jemanja zdravil dojenje prekiniti. Dojenje je prepovedano, v primeru, če mati jemlje zdravila za zdravljenje rakavih obolenj in pa pri uporabi radioaktivnih snovi, torej, če je bila obsevana. Druga nevarna zdravila, ki povzročijo stranske učinke pa se poskuša nadomestiti z drugimi manj škodljivimi zdravili. Veljajo naslednja priporočila : Pri uporabi : psihofarmakov in antikonvulzivov je dojenje dovoljeno, vendar moramo spremljati otrokovo zaspanost. Pri uporabi Kloramfenikola, tetraciklinov, metronidazola, estrogenskih kontraceptivov in tiazidnih diureikov poskušamo uporabljati alternativna zdravila, če je možno. Ob uporabi sulfonamidov, klotrimazola in Dapsona je dojenje dovoljeno, vendar moramo spremljati otrokovo zlatenico. Ob uporabi večine ostalih zdravil je dojenje dovoljeno, vendar jih moramo jemati v predpisani dozi. Dejansko pa številna zdravila prehajajo v materino mleko v nepomembnih minimalnih količinah. Zato lahko v času ko mati jemlje zdravilo hrani otroka po steklenički. Če pa potem želi spet dojiti, si mora v času, ko ne doji iztiskati in zlivati proč svoje mleko, da se nastajanje mleka ne bi ustavilo. Ukrepi, ki zmanjšujejo vpliv zdravil na dojenje : Mati naj doji v času, ko je koncentracija zdravila v mleku najnižja. Če je mogoče naj vzame zdravilo pred otrokovim najdaljšim intervalom spanja ali takoj po dojenju. Če je zdravilo kontraindikacija za dojenje, je umestna le začasna prekinitev dojenja. Zmanjševanje sedativov med porodom, ker lahko povzročijo pri otroku letargijo, to je zaspanost. Zdravila, za katera trenutno menijo, da jih doječa mati lahko uporablja : antacidi zdravila za zdravljenje vnetih sklepov nekateri antibiotiki : ampicilin, cefalosporini, eritromicin železo blaga odvajala vitamine zdravila proti bolečinam tako močno delujoča kot tudi šibkeje delujoča v priporočenih dozah. Zdravila, ki se jih naj mati med dojenjem izogiba _ Če dojite in če jemljete : se pri vašem otroku lahko razvije : aspirin / v velikih dozah / krvavitve atropin / za lajšanje krčev / zapeka in bolj resni zapleti barbiturati / v velikihj dozah / zaspanost, otrok nerad sesa kontracepcijske tablete dolgoročni učinki so neznani ergotamin / proti migreni / omotičnost, bruhanje, diareja metronidazol slabokrvnost uspavala zaspanost, otrok nerad sesa sulfonamide zlatenica trankvilizatorje / Apaurin / zaspanost , nerad sesa tiatidne diuretike zlatenica / redko / streptomicin lahko okvari slušni živec, notranje uho kloramfenikol huda slabokrvnost tetraciklin okvari jetra, trebušno slinavko sulfonamide motnje pri presnovi žolčnih barvil Zato se naj matere, ki dojijo vedno pred uporabo zdravil posvetujejo z zdravnikom in naj nikoli ne jemljejo zdravil po svoji odločitvi in presoji. VSEBINA PREDMETA FARMAKOLOGIJA UVOD : Zgodovinski razvoj zdravila. Veje, definicija zdravila, zdravilne oblike, sterilne zdravilne oblike. Predpisovanje zdravil, stabilnost zdravil, shranjevanje zdravil. Doziranje zdravil. Kombinirani učinki zdravil. Preobčutljivosti na zdravila. FARMAKOKINETIKA : Zgradba celične membrane. Prehod zdravil preko celičnih membran. Absorbcija zdravil v kri. Načini aplikacije zdravil. Porazdelitev zdravil po telesu. Presnova zdravil in izločanje zdravil iz telesa. MEHANIZMI DELOVANJA ZDRAVIL : Pojem receptorja, agonista, antagonista.Kako nastane učinek po vezavi zdravilne učinkovine na receptor ? Zdravila, ki ne učinkujejo preko receptorjev. FARMAKODINAMIKA : Zdravila za simptomatsko lokalno zdravljenje Rebefacienti, antiflogistiki, krčila, jedkala, zaščitna sredstva za kožo. Zdravila za toaleto ran. Zdravila z delovanjem na povzročitelje bolezni : Razkužila, Antimikotiki, Kemoterapevtiki, Antibiotiki, Citostatiki, Tuberkulostatiki, Antimalariki, Anthelmintiki. Zdravila z učinkom na CŽS : Uspavala, Anestetiki, Analgetiki, Pomirjevala, Psihofarmaki, Poživila. Zdravila z učinkom na periferno in vegetativno živčevje : Učinki stimulacije simpatika in parasimpatika. Lokalni anestetiki. Antihistaminiki. Zdravila, ki učinkujejo na posamezne organe : srce, ožilje, želodec, črevesje, žolčnik in žolčna izvodila, dihala, sečila, kri in krvotvorne organe, rodila. TOKSIKOLOGIJA Najpomembnejši ukrepi pri zastrupitvah preko prebavil in z vdihavanjem. Uporaba zdravil med nosečnostjo in v obdobju dojenja.