Skoči na vsebino

kapica

Lunatik
 Prikaži profil  Najdi objave

  • Št. objav

    4.189

  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    12

 Vrsta vsebine 

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a kapica

  15. kapica

    (naravna) obramba z vodo

    Avtor: kapica,

    Voda .... naravna rešitev
    Menda, da je voda obdelana z procesom elektrolize najboljsa "resitev problema" z oskrbovanjem varnega vira s prostimi elektroni. Elektroliza poveca redukcijski potencial vode... redukcijska (=deoksidacijska) voda vsebuje obilico prostih elektronov... in proti aktivnim kisikom je dobra obramba predvsem, med drugim tudi zato, ker je
    molekularna teza reducirane vode precej nizka, zato ucinkuje hitro in je sposobna doseci vsa tkiva v telesu v kratkem casu...
    Kaj je bazicna (=alkalna) ionizirana voda?
    Ionizirana voda je proizvod specialne elektrolitske reakcije, ki se odvija v napravi za ionizirano vodo.
    IONIZIRANA VODA je obdelana pitna voda iz pipe, ki ni bila samo filtrirana... ampk je tud spremenjena tko, da telo oskrbuje z veliko kolicino elektronov, ki jih organizem dodaja aktivnemu kisiku v telesu, da bi zaustavil oksidacijo normalnih celic...
    Voda iz pipe ma pH 7... je nevtralna... Pri merjenju oksidacijskega potenciala je njena povrsinska napetost priblizn +400 do +500 mV, ker pa ima pozitiven redox potencial je taka voda zmozna zajemati elektrone in oksidirati druge molekule! Redukcijska voda ima pa po drugi strani negativni redox potencial cca -250 do - 350 mV, kar pomen, da ima veliko kolicino elektronov primernih za nevtralizacijo aktivnega kisika, ki nase klice elektrone.
    Kadar clovk pije reducirano voda z redox potencialom, takoj oskrbi telo z elektroni potrebnimi za nevtralizacijo kisikovih radikalov in blokira vpliv aktivnega kisika na normalne molekule!
    Neposkodovane bioloske molekule so logicno mnj obcutljive na infekcije in bolezni... Ionizirana voda oddaja dodatni elektron in reducira aktivni kisik in ga s tem naredi neskodljivega in aktivni kisik se reducira ne, da bi poskodoval okolico bioloskih celic... Ta voda tudi sproza povecano fermentacijo v prebavnem traktu z zmanjsevanjem indirektnih metabolikov, kt so vodikov sulfid, amoniak, histamini, fenoli, indoli... Rezultat je med drugim cistejse odvajanje, se dneve po zauzitje reducirane vode...
    Uglavnem alkalna voda je mocan antioksidant, ki odstranjuje proste radikale iz telesa in nevtralizira skodljive oksidante...
     
    preprecitev zakisanosti (acidoze) telesa in s tem preprecitev obsirnih veriznih reakcij prostih radikalov pa lahk clovk doseze se s:
    telesno aktivnostjo, zmerna rekreacija ugodno vpliva na bazicnost telesa! Medtem ko prekomerna vadba, ki povzroc iztrosenost organizma, pa je lahko vzrok tezavam z zakisanostjo zaradi izlocanja mlecne kisline... Folk, katerih telo je zakisano, se ponavad po prekomerni vadbi pocutijo zeeeeeelo slabo, sj njihovi organi za razstrupljanje (detoksifikacijski organi) ne delujejo pravilno zaradi prekomerne kolicine kislih odpadnih snovi v tkivu.
    gibanje na svezem zraku, ce ludekovo okolje onesnazeno s kemikalijami, prahom, dimom, mikroorganizmi, plesnimi in ostalimi skodljivimi snovmi, potem njegovo telo vecino energije porabi za detoksifikacijo le-tega!
    bazicna prehrana, prehranjevanje z alkano hrano ima mocan vpliv na vse funkcije organizma... Povprecn odrasu clovk bi mogu uziti le 1/4 kislih ter 3/4 cetrtine bazicnih snovi... Naravni sokovi zelo pripomorejo k odstranjevanju strupov in preprecevanju zakisanosti telesa in s tem preprecevanju oksidativnega stresa in s tem nevtraliziranju prostih radikalov in s tem do... ... in s tem do... ...
  16. kapica

    oksidativni stres + obramba

    Avtor: kapica,

    kt je ze (zdj) poznano, se verizne reakcije prostih radikalov zgodijo nestetokrat na dan... Vse se pa se sam poslabsa, ker obstajajo se drugi viri nastanka prostih radikalov poleg tistih, ki se mnozijo med metabolizmom kisika! Npr.: kajenje, sonce, radiacija in celo emocionalni stres, jeza..., pac razne clovekove reakcije na neki, kr mu ni "po godu", povzrocjo nastanek prostih radikalov in s tem njihovih veriznih reakcij... ce je st. prostih radikalov in reaktivnih kisikovih vrst preveliko, je anti-oksidantsko obrambni mehanizem premagan! Enostavno se ne bo uspel spoprijeti z goro prostih radikalov ampk bo padel v t.i oksidativni stres. Vse to vodi k raznimi molekularnimi poskodbami in k neaktivnosti funkcij... do oksidativnega stresa pa privede tud razburjenost, vznemirjenost... Vse negativne emocije povzrocajo zakisanost telesa... in stres (posebi v danasnjem casu) je edn od kljucnih vzrokov stevilnih bolezni, sj oslabi ludekovo pocutje in hkrati zdravje.
     
    Zarad ze kr nevem, nepravilnega prehranjevanja z visoko-kaloricno hrano, se cloveku poveca stevilo prostih radikalov... Tudi hrana potrebuje kisik, da se lahk razvije v energijo al pa v mascobo... proces poteka v tovarnah energije ali v mitohondrijih celic... Vec ko clovk poje, vec kisika potrebuje... zto nastane se vec prostih radikalov. Lazje je prepreciti nastanek prostih radikalov, kt jih skusat uloviti preden naredijo skodo... kt nekak velja za vse, da je lazja preventiva kt kurativa! Ko reaktivne kisikove vrste enkt prevladajo ludekov obrambni sistem, telo ni vec zdravo, ampak je ze pod oksidacijskim stresom... Procesi obolenj so ze v teku, ceprav se clovk ni vidno zbolel! Za dosego tega stadija ostane samo se vprasanje casa..., in ko se pokazejo prvi simptomi, je ponavadi ze prepozno za spreobrnitev procesa z antioksidantskimi hranili... Uglavnem ce clovk ne uziva antioksidantov, nima "neprebojnega jopica", ki ga v organizmu predstavljajo ravno ti: antioksidanti! Ker prosti radikali proti antioksidantom ne morejo nic... le prepustijo se jim lahk, da jih unicjo... oz. nevtralizirajo... Zato je dobro, ce ma VSAK CLOVK ze PRED napadom prostih radikalov ta "neprebojni jopic", ker ce si ga clovk nadene PO izstreljenem metku, je lahk po vsej verjetnosti..., ze prepozno. In natancno tak priblizn odnos imajo antioksidanti s prostimi radikali.
    Kko pa pridt do neprebojnega jopica? z uzivanjem antioksidantskih hranil!
    Sej so bili menda casi, ko clovekova telesa niso bila tk pod vplivom stevilnih prostih radikalov... ampk vse se spreminja! tudi nacin prehranjevanja... se je skor "prehitro" spremenil... iz doma pridelane hrane, v umeto kupljeno plastiko... :xx!: prehrana postaja iz dneva v dan slabsa, vsaj kr se tice antioksidantskih hranil... in namesto zdravega ravnovesja med viri prostih radikalov in antioksidantskimi hranili, je zdj nezdravo... in ta sprememba se je skor "prehitro" naredila... vsaj iz pogleda clovekovega telesa... ker telo ni melo dovolj casa, da bi poskrbelo za vecjo proizvodnjo antioksidantskih encimov... zato pa tud ni popolnoma nc cudnega, da je cedalje vec rakavosti in ostalih bolezni, ki so povezane s prostimi radikali.... Vecina ljudi v nasi kao moderni civilizaciji nima zdravega ravnovesja... in zalostno, da lahk v danasnjih casih ohranimo ravnovesje med drugim tud z DODATNIM (in ne sprotnim) uzivanjem antioksidantskih hranil...
    Antioksidanti unicijo reaktivne proste radikale, toda zarad tega ne postane unicujoc prosti radikal, ampak "miren", nizko energijski, dolgo trajajoci prosti radikal, ki se razkroji, ne da bi skodoval telesu.
    Taka antioksidantska hranila so: vitamin A, C in E, karotenoid, bioflavonid in lipoična kislina.
    Antioksidantska hranila so v bistvu hranila, ki ustavijo mascobe preden se oksidirajo ali preden se pricne proces lipidne peroksidacije...
    Formalna definicija antioksidanta je: Antioksidant je substanca, ki odlozi ali prepreci oksidacijo substrata.
    Vitamini ali encimi, v masteh topen vitamin E, v vodi topen vitamin C, beta-karoten, koencim Q10, creslovine in flavonoidi imajo sposobnost, da se sami oksidirajo in delujejo antioksidativno, zato jih imenujejo tud antioksidanti oz. lovilci prostih radikalov...
  17. kapica
    Kaj so prosti radikali?
    Prosti radikali = aktivni delci spojine/molekule/atoma. Tisti, ki hocjo osnovno, ampk se vseen tehnicno obrazlozitev, lahko definiram prosti radikal kt kemijsko zvrst z neparnim stevilom elektronov.
    Se prav, da prosti radikali predstavljajo spojine, ki jim v zgradbi manka elektron, al pa majo kaksnga prevec... zato so te spojine nestabilne! Ne glede na to s katero spojino pridejo v stik, bi ji rade vzele "manjkajoci" al dodale "moteci" elektron...
    te spojine so visoko reaktivne, sj reagirajo (lahk bi rekla da) "nasilno" z vsako snovjo, s katero pridejo v stik... Ukraden al dodan elektron pa naredi tud napadeno spojino nestabilno... in ta napadena spojina ne bo vec "prvotna" v svoji zgradbi, ampk postane, nc manj in nc vec, kt se en prosti radikal, ki bo iskal elektron, da bi postal spet "normalen"... ta proces se lahk nadaljuje v neskoncnost, ce organizmi neb meli svoje obrambe proti prostim radikalom! in sicer:
    za vsak posamezn prosti radikal obstaja v telesu njegov antioksidant! Najpomembnejsi poznani endogeni antioksidani so encimi (npr.: superoksidna dismutaza, katalaza, glutation...). Naloga antioksidantov je nevtraliziranje prostih radikalov tko, da jim dodajo ali odvzamejo elektron. Sama narava pa je ze lepo skrbno in preudarno uredila antioksidante v taksno zaporedje, da odvecni elektron prek vecih reakcij uvrsti na varno mesto.
    V primerih, ko pa prosti radikali preplavijo clovekovo telo (al zrd naporov, stresov, bolezni, vnesenih strupov...) naravni antioksidacijski mehanizmi ne zmorejo vec zadostne obrambe pred njimi... zato se sprozi unicujoc pohod prostih radikalov po vsem organizmu... Radikali napadejo celicne membrane in jih unicijo, deli unicenih membran pa kt pomnozena vojska prostih radikalov nadaljuje unicevalni pohod se dolgo po tem, ko je prvotni drazljaj ze minil!!!
     
    Razni telesni procesi... kt npr.: metabolizem, ki uporabi kisik za oksidiranje hrane in za energijo; vkljucujejo mnogo "stranskih reakcij", ki odstranijo iz kisikovih atomov elektrone. Pri normalni reakciji bi se mogla kisikova elektrona odstraniti v paru... Ampk vse pogosteje se dogaja, da se odstrani samo en elektron. Tko ostane kisikov atom z neparnim, samcatim elektronom, kr imenujejo kisikov prosti radikal. Razlicne vrste kisikovih radikalov in ostalih kisikovih reaktivnih vrst, se lahko oblikujejo ze kr med "normalnim" metabolizmom...
     
    Pogosto se uporablja izraz reaktivne kisikove spojine (=ROS)... za uvrscanje se ostalih vrst! Ne le radikalov...
     


    "Skoda", ki jo povzrocjo prosti radikali:
    Kt je ze verjetn jasno je snov al atom z enim samim elektronom zelo reaktivna... V sekundi se namrec lahk pricne veriga reakcij tisocih prostih radikalov! Deaktivira pa se jih lahko le z obnovitvijo elektronskega para!
    Mogoc se ne zavede vsak, sm pa prepricana, da ze vsak vsaj pribliz pozna kr neki primerov redoks reakcij in drugih reakcij prostega radikala... npr.:
    * rjavenje zeleza... ko zelezo zarjavi, se kisik zdruzi z zelezom in rezultat je oksid... simpl...
    * al pa pokvarjeno maslo, pokvarjeno olje...
    V clovekovem telesu pa vsako sekundo nastane na 10 000 prostih radikalov!
    In le-ti lahko prodrejo tudi do same DNA (= genetska materija/zasnova, ki vodi delovanje vsake celice), ki se lahko zaradi delovanja prostih radikalov spremeni (=mutira). DNA je na udaru prostih radikalov v vsaki celici vsaj 10000 krat na dan... Prosti radikali lahko poskodujejo pa tud gene... posledica teh poskodb so razne oblike rakov in ostale bolezni... ker je gen DNA-jev "blok", ki s kromosomom kontrolira specificno celicno funkcijo, z reguliranjem izdelovanjem specificnega proteina...
    V vsaki celici je 46 kromosomov in v vsakem kromosomu je okol 50000 -100000 genov... geni se sami ohranjajo in so sposobni oblikovati telesne proteine v procesih imenovanih "genetsko izrazanje in regulacija"... ampk vsak bilokaksen faktor, ki se (nasilno) vmesa v normalno gensko regulacijo, je logicno, da vpliva na zdravje in s tem na zivljensko dobo... kt sm ze napisala, vsaka celica v clovekovem telesu vsebuje okol 50000 do 100000 genov, ampk razlicni geni pridejo do izraza sele med diferenciacijo! In ravn ta diferencialna regulacija genskih rezultatov aktivnosti v razlicno oblikovanih proteinih v razlicnih celicah doloca, kateri tip celiceje bo narejen. Al bo to keratini v koznih celicah al bo hemoglobin pri razvoju rdecih krvnih celic al... ... delovanje prostih radikalov pa poskoduje DNA v genih z oksidacijo nukleinske baze DNA (adenin, timin, gvanin in citozin! le-ti delujejo kot lepilo za drzanje dvojnih strani helicno oblikovanih DNA molekul)...
    Stevilne vrste proteinov oblikujejo razne strukturalne bloke telesnih organov (koza, misice...). In pretirana soncna svetloba lahk povzroc delovanje prostih radikalov v kozi... kr kozo "otrdi" in lahk povzroc koznega raka...
    Najblj pogosta skoda, ki nastane zrd prostih radikalov vkljucuje oksidacijo mascobnih zmesi, imenovanih lipidi. Med lipide uvrscajo tako olja kt mascobe in vitalne komponente podobne hormonu prostatne zleze in celicne membrane. Uglavnem, skodo, ki jo povzrocjo prosti radikali lipidom je "lipidna peroksidacija". Nekak najbl ustrezen prevod lipidne peroksidacije bi bil: "pokvarjeno je", ker ze tud brez vsakrsnega znanja o prostih radikalih lahko samo nos pove, da se je npr. maslo pokvarilo. In k mascobe zelo hitro reagirajo s prostimi radikali pride do lipidne peroksidacije in se ostalih veriznih rakcij. Pride do poskodovane celicne membrane in celica lahko umre (takoj al pa kasnej)... enostavno, ker ne more "uvazati" hranil in kisika in izvazati odpadnih snovi in ogljikovega dioksida... in ce/ko je celicna membrana poskodovana, celica niti ne uspe prepoznati al zaslutiti prisotnost sosednjih celic... lahko pa zacne rasti brez nadzora. Rascoce celice brez nadzora pa niso lih normalne celice, ampak so jim dali ime: rakave celice.
    Prosti radikali pa lahk poskodujejo tud celicne komponente, npr.: lizosome. Lizosomi so kt nekaksne vrece, polne encimov, ki unicujejo "tuje" snovi (bakterije, viruse...).... nepravilno spusceni lizosomi v celice unicijo ostale celicne komponente....
    Nekaksen zakljucek: Vsi procesi prostih radikalov pospesijo tko staranje kt nastop stevilnih bolezni! (rak, osteroskleroza, očesna mrena)...
  18. kapica

    (re)aktivni kisik

    Avtor: kapica,

    Kisik je ZELO pomemben za prezivetje..., ce ze ne zivetje... kkrkoli, uglavnem, iz ozracja, kjer se relativno stabilen kisik nahaja, ga clovesko telo absorbira... enostavno... ampk kadar pa ga telo absorbira prevec, lahko le-ta postane aktiven in nestabilen in cuti potrebo po priklopu na katerokoli biolosko molekulo... vkljucno na molekule zdravih celic!!! Vdihnjeni kisik vecinoma telo porabi za izgorevanje hranil v celicah. Produkti izgorevanja pa so lahko al voda, al ogljikov dioksid + se marsikaj in energija... Vedno pa je nekaj vdihnjenega kisika udelezenga v nepopolni redukciji, kjer koncni produkt ni neskodljiva voda, pac pa skodljive kisikove spojine, ki jim pravijo: prosti radikali. Ce v cloveskem telesu ne bi obstajali naravni antioksidacijski mehanizmi, bi prosti radikali telo unicili v enem samem dnevu! Sj menda, da se nihce ni telesno umrl preprosto kr tko zaradi starosti... Ampk vsak clovk umre al zrd poskodb al pa zrd bolezni... Telesna smrt je posledica "akumuliranja" vseh skodljivih sprememb v celicah. In zato je nekak tud logicno, da nben ne umre zrd starosti, ampk zrd skode povzrocene VSEM taksnim in drugacnim telesnim celicam.
    Od tega, kko se vsak posameznik zmore zascitit pred "skodljivostmi" pa je odvisna ne le dolzina ampk tud kakovost zivljenja...
    Skupine reaktivnih spojin kisika napadajo celice in jih s tem unicujejo...
    Do zdj poznajo ze mnogo imen za degenerativne bolezni, ki nastanejo zrd dolgotrajnega delovanja prostih radikalov na organske sisteme, npr.: kardiovaskularne bolezni, mnoge vrste rakavih obolenj, pljucne bolezni, obolenja jeter in ledvic, Alzheimerjeva bolezen in druge degenerativne bolezni zivcnega sistema....
    Ampk poleg prostih radikalov majo unicujoce posledice tud delovanje radiacije, vpliv onesnazenega okolja, uporaba pesticidov in mnogih drugih skodljivih snovi... Stres, povecana telesna aktivnost, delo, napetost..., povecajo porabo kisika v celicah, s tem pa tud kolicino prostih radikalov. Dodatni prosti radikali pa lahk preplavijo clovesko telo v taksnih kolicinah, da samo telo ne zmore vzpostaviti zadostne antioksidacijske obrambe pred njimi... in zrd stalnega, unicujocega vpliva prostih radikalov se kopicijo okvare celic, tkiva se tko pricnejo starostno spreminjati..., posledica tega je pa, da se videz in funkcionalnost organov poslabsata. Neelasticna in suha koza, izpadanje las, odstopanje dlesni in se kj..., so le ZUNANJI znaki "staranja", v NOTRANJIH organih pa se zacnejo razni degenerativni procesi...
  19. kapica

    osnovni pojmi

    Avtor: kapica,

    voda... univerzalna raztopina
    voda kt voda je izjemna raztopina, ki ima jasno polariteto molekul in jasno nagnjenje, da oblikuje vodikove vezi z ostalimi molekulami... 1 vodna molekula (=H2O) vsebuje 2 vodikova atoma (=H) in 1 kisikovega (=O). Vodikov atom vsebuje 1 pozitiven proton (=p) v jedru in 1 negativen elektron (=e), ki krozi okoli jedra v sami tridimenzionalni lupini, kisik pa vsebuje 8 protonov v jedru in 8 elektronov, ki krozijo... okoli njega... to pogosto zapisujejo kt crko O obkrozeno z osmimi pikicami, ki predstavljajo stiri vrste uparjenih elektronov...
    In zdj: H-elektron in 8 elektronov kisika so nekaksen kljuc do "kemije zivljenja"... ker se H in O atomi v kombinaciji sestavljajo v vodno molekulo, ce pa se ne sestavljajo se pa delijo in ustvarjajo ione... Vodikove povezave se zgodijo, ko se elektron samostojnega vodikovga atoma deli z drugim elektricno negativnim atomom... kt je npr.: kisik, ki mu manjka elektron... Namesto kisika je se lahko dusik (=N), zveplo (=S)... ... ...
     
    polariteta vodnih molekul
    V ENI vodni molekuli sta po 2 H-atoma kovalentno povezana s 1 O-atomom. Ker pa je O-atom bistveno vecji od H-atoma je njegova privlacnost na H-elektrone toliko "vecja"... in razumljivo je, zakaj pol kisik tko rad elektrone potegne blizje proti svoji lupini in s tem, stran od vodikovih elektronskih lupin. Kar pomeni, da so kisikovi atomi pravi mali egoisti... sj ne... ampk provzaprov to pomen, da ceprav so vodne molekule v vecjem delu stabilne, se vecje st. kisikovih jeder nagiba k temu, da bi pritegnili vse elektrone v molekule, vkljucno deljene vodikove elektrone... S tem same vodne molekule dajejo molekulam kisika rahel elektro-negativen naboj...
    Lupine H-atomov, ki so zarad elektronov blize O pa pridobivajo rahel elektro-pozitiven naboj... Zrd tega majo vodne molekule neko teznjo oblikovati rahle povezave z vsemi ostalimi vodnimi molekulami (k je O del molekule negativen, H del p pozitiven). Ravno te rahle/slabotne povezave igrajo KLJUCNO vlogo pri STABILIZIRANJU oblike mnogih velikih molekul, ki so jih nasli v zivi materiji..., in ker so te povezave slabotne se zlahka pretrgajo al pa preoblikujejo ob (ne)normalnih raznih [psiholoskih] reakcijah posameznika...
     
    oksidacijsko - redukcijska reakcija = redoks reakcije
    Bioloski sistemi, VSEH zivih bitij, odstranjevanja al dodajanja elektronov tvorijo najbolj pogoste mehanizeme oksidacije in deoksidacije oz. redukcije... ziva bitja s(m)o izjemno obcutljiva na delovanje pH-ja in najbolje delujejo (z dolocenimi izjemami, kt so nekateri deli prebavnega sistema), ko je raztopina najblize nevtralni (pH=7)... Vecina notranjih telesnih organov (vkljucno z celicnimi jedri) ima pH 6.8, medtem ko krvna plazma in druge tekocine okol celic v telesu imajo pa pH 7,2 - 7,3... V samem telesu delujejo mnogi posebni mehanizmi, da bi stabilizirali te tekocine, tko da ne-bi bile delezne prevelikih nihanj pH vrednosti... Snovi, ki sluzijo temu se imenujejo "vmesniki". Ti imajo sposobnost, da vezejo ione in jih odstranjujejo iz raztopine, kadarkoli se pricne njihova kolicina povecevati... Nasprotno pa lahk ti vmesniki sproscajo ione, ko njihovo stevilo pada... Se prav, vmesniki pomagajo cimbolj zmanjsati nihanja v pH vrednosti! Kar je zelo pomembna vloga, ker se v zivih organizmih mnoge kemicne reakcije odvijajo ravno ob sproscanju in/al ob porabi ionov.
  20. kapica

    mini slovarcek

    Avtor: kapica,

    Molekula = najmanjsi delec spojine iz razlicnih al pa enakih elementov, ki ma se vse njene (kemijske in fizikalne) lastnosti... sestavljata jo dva ali vec atoma, povezana s kemijsko vezjo... Lastnost molekul je celostevilcno razmerje med kemijskimi elementi, ki sestavljajo spojino! Kar podaja empiricna formula le-te spojine...
    Tko je npr.: voda vedno sestavljena iz vodika in kisika v razmerju 2:1
     
    Atom = beseda izhaja iz grscine:
    atomos - nedeljiv... iz a = ne + tomos = rez
    Atomi so gradniki molekul in snovi... Pri kemijskih se reakcijah ohranjajo! ampk ze dobrih sto let je znano, da v resnici niso nedeljivi, ampk so sestavljeni iz se manjsih delcev... Sestavljajo jih atomsko jedro in elektroni, ki se gibljejo okoli jedra in tvorijo elektronsko ovojnico oz. nekaksen oblak.
    Samo jedro p je sestavljeno iz protonov in nevtronov, ki jih s skupnim imenom imenujemo nukleoni...
    Protoni = osnovni delec v jedru s POZITIVNIM elektricnim nabojem. V jedru nosijo po en pozitivni osnovni naboj
    Nevtroni = osnovni delec v jedru BREZ elektricnega naboja, ker so nenabiti in elektricno nevtralni
    Elektroni = osnovni delec v elektronski ovojnici atoma z NEGATIVNIM elektricnim nabojem
     
    Kemijska vez = v neka privlacna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
    H-vez = nekovalentna privlacna sila med vodikovim atomom, ki je kovalentno vezan na elektronegativen atom (O, S, N…) in prostim elektronskim parom na drugem elektronegativnem atomu.
    Kovalentna vez = vez, ki nastane, ko dva atoma prispevata po enega al pa vec elektronov v skupni elektronski par in s tem atoma poveze v molekulo
     
    Oksidacija = odstranjevanje/oddajanje elektronov iz elementa ali spojine... se prav, gre pri oksidaciji za izgubo elektronov...
    Oksidant = snov, ki sprejme elektrone in se pri tem reducira, medtem ko drugo snov pa oksidira, ta druga snov pa se zato imenuje reducent. Na kratko: oksidant je snov, ki drugo snov oksidira, sama pa pri tem prejme elektrone.
     
    Redukcija = deoksidacija = dodajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju.
    Reducent = snov, ki oddaja elektrone, se pri tem sama oksidira in reducira drugo snov.
     
    Ion= delec, ki nastane, ko se atomu al molekuli odvzame ali doda en ali vec elektronov. Je elektricno nabit atom/molekula molekula. Glede na-to al snov sprejme al odda elektron, jih delimo na anione in katione.
    Anioni= so NEGATIVNO nabiti ioni. Snov je dobila elektorne, zdj jih ima vec kt sicer...
    Kationi = so POZITIVNO nabiti ioni. Snov ma manj elektronov kt sicer...
     
    Kislina = snov, ki tvori z bazami soli in reagira kislo... V vsakdanji rabi oznacujemo kt kisle snovi tiste snovi, ki pri raztapljanju v vodi tvorijo raztopino, katere pH je manjsi od 7! Vendar obstaja vec "znanstvenih definicij", ki kt kislino oznacujejo bodisi al molekulo al ion... da je al sposobno oddati proton (ion H+) bazi, al pa, sprejeti nedeljeni par elektronov od baze... Kislina pa vsekakor reagira z bazo v reakciji nevtralizacije, pri kateri nastaja sol.
     
    Baza= kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi al odda hidroksidni ion al pa prejme vodikov ion.
     
    pH = negativni desetiski logaritem koncentracije H-atomov. Je nekaksno merilo za kislost raztopine...
    s pH se meri stopnja kislosti oz. bazicnosti = alkalnosti. Na pH skali, ki se spreminja od 0, ki je kisla do 14, ki je alkalna je nevtralna pri 7! Pri 7 vsebuje voda enako vsebnost H+, kot OH- ione. Snovi z manjso vsebnostjo od 7 so kisle, ker vsebujejo visjo vsebnost H+ ionov, medtem, ko snovi z vecjo pH od 7 so alkalne (=bazicne), ker vsebujejo visjo vsebnost OH- (=hidroksilnih ionov) kot H+ (=protonov). Sama pH skala pa je logaritemska... in sprememba ene enote pH pomeni nekajkratno spremembo v vsebnosti vodikovih ionov.
  21. kapica

    why... taksen naslov?

    Avtor: kapica,

    v VSEH rastlinah in zivalih, ki med drugim, podpirajo obstoj zivljenja se VSE kemicne reakcije dogajajo v vodnem mediju... in ne le, da je voda medij, ki zagotavlja, da so lahk te zivljenje ohranjajoce reakcije sploh mozne, ampk je voda tud pogosto pomemben reaktan al proizvod/produkt teh reakcij. Zato bi nekak lahk drzalo, da je ""kemija zivljenje, kemija vode""...
×
×
  • Objavi novo...