Skoči na vsebino

kapica

Lunatik
 Prikaži profil  Najdi objave

  • Št. objav

    4.189

  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    12

 Vrsta vsebine 

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a kapica

  9. kapica

    ziva & mrtva voda

    Avtor: kapica,

    ...mogocni slapovi,
    pravljicni tolumni,
    utripajoce lesketanje,
    izjemni odsevi,
    mirne gladine,
    neponovljivi krogotoki,
    skrivnostne grape,
    nedojemljivi izviri,
    tesni kanjoni,
    nestete oblike...
    ... ... ...
    ki jih taksne in drugacne kapljice desetletja, stoletja, tisocletja klesejo v "kamen"...
     
    zive al mrtve kapljice?
    glavno, da kapljice...!
     
    Uglavnem:
    voda se v zivih organizmih (ala clovek) precej razlikuje (po sestavi, lastnosti...) od vod v naravi (ala jezera, potoki). In to prvo oznacujejo za zivo oz. ledenisko..., medtem, ko drugo pa za mrtvo vodo...
    Men osebno izraz "ziva voda", predstavlja zlorabljen pojem Med drugim, tud zto, ker splosne empiricno dokazane oz. sprejete definicije "zive" vode sploh ni! Pogosto se pa opisuje taksna voda, kt desno vrteca se voda... ampk ta definicija izhaja iz podrocja ezoterike, pa ql... dost lepsi mi je izraz za to vodo ledeniska voda (nism si ga namislila... je v uporabi)!
    Gledano z nevtralnega vidika, ma pitna in uporabna voda optimalno kvaliteto pri svojem NARAVNEM izviru (brez umetnih crpalk itd...) !!! In da pride voda do koncnega potrosnika je med potjo izpostavljena raznoraznim, nenaravnim nacinom obdelav..., kjer pride do transformacije molekularne sestave in posledicno voda postane iz energetskega vidika manjvredna!
     
    So pa nasl... menda tud na planetu, ki se mu rece Zemlja izvire zive vode = ledeniske vode!
    Ta ledeniska voda je po strukturi podobna vodam v zivih organizmih...! Gre za posebno ledenisko vodo, ki vsebuje izjemno majhne kremenove in silicijeve minerale obogatene z anionskim vodikom (=H-)! Taksna voda nevtralizira proste radikale cisti organizem vseh necistoc, strupov, ga napolni z energijo, krepi imunski sistem... ...
    Kje so nasl te izvire: v Himalaji (ljudstvo Hunza, znano po svoji izjemni telesni kondiciji in dolgi zivljenjsi dobi), Tiber, Gruzija, Tunjice (SLO! )... Ampk pol se lahk pa takoj postav vprasanje... zkj teh izvirov ni tud v Alpah, kjer so prav tako ledeniki? Enostavn zto, ker so Alpe apnencaste, ostala pogorja z izviri zive oz. ledeniske vode pa so iz kremena!
  10. kapica
    mikroskopsko majhni minerali v njej, ki jim pravijo kolidi...
    Zrd svoje mahjnosti imajo izredno energetsko moc... in cimmanjsi so ti orjaki, tem vecji je njihov ucinek!
    In cist poenostavljeno: le-ti delujejo kt magnetek in elektroni zacnejo kroziti okoli njih... posledicno je mineral naelektren, voda pa energetizirana... S tem se tud povrsinska napetost vode zniza, snovi v njej pa se lazje raztopijo, da jih potem odnese kamor je "treba" - hranilne snovi v celice, iz celic pa odpadke... poveca se pa tud absorbcija hranilnih snovi in razstrupljanje organizma. Obenem so pa elektroni (ki se vedno krozijo okol koloidov) prava zakladnica energije, ki jih organizem porab za nevtralizacijo prostih radikalov,..., ..., produkcijo ATP (=zivljenjskega goriva),..., ...,
    Rezultati testiranja (na eni univerzi):
    zdravim celicam so umetno dodajali proste radikale (za porusit ravnovesje) in vzporedno se razne antioksidante (za vspostavit ravnotezje)... izpostavla bi 3 nekak najbl zanimive antioksidante:
    Q10 - prezivelih cca 25% celic,
    vitamin C - prezivelih cca 71% celic,
    umetno proizvedena ziva voda - prezivelih cca 92% celic
     
  11. kapica

    koloidi = zelo majhni velikani

    Avtor: kapica,

    koloidi so majhni, trdni delcki, ki v vodi ne razpadejo na ione - se v njej ne raztapljajo! veliki oz. majhni so od 10 do 10000 nm (nanometra... nano = milijoninka milimetra), medtem, ko nano koloidi so pa se manjsi! Materija, snov dobi pri tako majhnih razseznostih posebne znacilnosti: elektroni, ki obicajno krozijo okoli CELE molekule, zdaj zaradi svoje majhnosti zacnejo kroziti kr okoli CELEGA mineralcka... (aaa... EN mineral v tem smislu ni molekula... molekula nastane, ko je VEC mineralov skupi) in tko nastane okol mineralcka prava gneca elektronov in s tem mocan (negativen) energetski naboj. Cim mansji je mineral, tem vecji je njegov negativen energetski naboj. Ok to je to...
     
    Kj se zgodi, ce se ti koloidi znajdejo v vodi?
    V njej prvo kt prvo zacnejo delovati kt drobceni magnetki! molekule vode se okol njih uredijo v nekaksne peterokotne strukture. Vodik, ki skupi s kisikom sestavlja molekulo vode, dobi sposobnost vezave se enega elektrona... kr pa pomen, da s tem postane tudi voda energetizirana.
    Energetski naboj samih koloidov in vode pa je bistven za potek raznih procesov: od njega je odvisn kko se med seboj odbijajo "istoimensko" (++ ali --) nabiti delci in privlacijo "raznoimenski" (+- ali -+). To zdruzevanje in razdruzevanje pa je najbolj intenzivno ravno v ledeniskih vodah... zto pa so koloidi pomembni tudi za dobro delovanje zivih organizmov...
     
    Vloga koloidov v organizmu:
    1.)
    voda v organizmu (kri, limfa, skratka v celicah...) opravlja zivljnejsko pomembne transportne naloge v celicah in med njimi! Da bi jih dobro izvajala pa "mora" voda biti sposobna "namociti snov", to je prilepiti molekule snovi na svoje molekule (preko vodikovih vezi). Posledicno pa te snovi zto lebdijo v vodi in se ne posedajo na dno... ni usedlin! V vodi raztopljene (oz. lebdece) snovi se torej po organizmu (krvi, limfi...) prenasajo le, ce je voda kt transportno sredstvo dovolj "mocljiva"! Ampk vsaka voda ni sposobna opravljati te naloge... v nekaterih vodah se snovi lazje topijo kt v drugih... Od cesa je to odvisn? Od povrsinske napetosti vode oz. oksidativno reduktivni potencial! Za primerjavo:
    * kri ima -350 mV povrsinske napetosti
    * navadna usteklenicena pitna voda +300
    * mleko +150
    * himalajska voda iz doline Hunza -350
    navadna voda ima precej velik potencial! V ledeniskih vodah pa koloidi kt magneti privacijo vodne molekule k sebi, in zto ima taka voda manjso povrsinsko napetost in posledicno je bolj "mocljiva"! In koloidi okrog sebe zbirajo kisih in razne hranilne snovi, ki jih je potrebno spraviti V lacne celice, IZ njih pa odplakniti odpadne snovi... Koloidi so kt neki kamioni, ki razvazajo hranilne snovi in odvazajo strupe. In ce se ravnovesje v organizmu porusi lahko nastanejo zastoji: koloidi postanejo neprevezovni in se v npr.: krvi zlimajo v strdke! Ravnovesje se pa med drugim lahk porusi tud z nezadostno kolicino vode vnesene v organizem! In voda, ki jo povecini, navadno pije folk, je mrtva! ker v njej ni negativno nabitih mikroskopskih mineralov (se prav koloidov), ki bi strukuriral vodo tko, da bi bla vsaj delno podobna telesnim tekocinam... se prav, ni urejena, sploh... in mimgrede: vse kr ma negativno povrsinsko napetost, je za telo koristno, okrog nicle je nevtralno, z visokim plusom pa skodljivo (prosti radikali). Ne gre torej le za-to, al je voda cista al onesnazena, pomembno je tud, koliko energije ma!!!
    Uglavnem koloidi delujejo kt nekaksni posredniki (molekularni most) med vodo in snovmi! So nekaksno lepilo, med samimimi molekulami vode in drugimi snovmi... Problematicna je prebava mascob, ki se z vodo sploh ne mesajo, kj sele v njej razstapljajo! Ampk narava tud ta "problem" resuje s pomocjo koloidov... le-ti molekulo mascobe obdajo (od zunanje povrsine) okoli in okoli in ustvarjo nekaksen baloncek. Ta pa se brez problemov veze na vodo... in paket (mascobna molekula obdana s koloidi in vezana na vodo) lahk brez vecjih tezav pride po obtocilih do celic in iz njih...
    V cloveskem organizmu ma predvsem prebavni trak kljucno nalogo: iz hrane pobira koloidne delce! ko/ce mu to ne uspe se transportni sistem blokira, na stene zil, limfnih kanalov se zacnejo nabirat nerazstopljene snovi, hranljive snove ne morejo do celic, iz celic pa ne odpadki... skratka: posledice so predvidljive...!
    2.)
    vse krvne koloidne celice majo negativni energetski naboj... kr jim omogoca, da se v medcelicnem prostoru odbijajo med seboj, sicer se zlepijo in "umrejo"... Koloidi v vodi omogocajo, da so celice dovolj energetsko mocne (dovolj bogate z elektroni, ki jih nosi vodik)! In negativno nabite celice, kt sem ze omenila, se odbijajo druga od druge in ne zlepljajo! to velja tud za npr.: rdece krvnicke, ki so zadolzene za prenos kisika po krvi. Ce/ko ni s koloidi bogate krvi, se krvnicke zlepijo med sabo (nastanejo krvni strdki) in kisik ne more do celic, zivljenje se upocasni al pa clo zastane (infarkt)...
     
    Kko pridt do koloidov?
    organizem jih je sposoben sam ustvarit iz hrane! najlazje se jih dobi s socnimi svezimi sokovi, sajem in zelenjavo... nekatera ljudstva (npr.: v Himalaji) jih precej dobijo kr s pitjem ledeniske vode! in ker so izviri te vode tko redki, se zdj znanstveniki trudijo, da bi ledenisko vodo tud umetno ustvarili... kr neki...
    do zdj so ugotovil, da vecino vode ozivlajo koloidi imenovani silicijevi kristalcki! In mozno je umetno ustvarit mahjne silicijeve kristalcke, ki menda vracajo, vse bolj onesnazeni vodi nazaj njeno cistost in zivljenjsko moc.. svasta, voda je pa kr sama od sebe ratala osnesnazena, nda...?
    kkrkoli ze... v sodobnem vse bolj onesnazenem svetu se tud (med drugim) moc koloidov v hrani zmanjsuje! in zto je priporocljivo micken bolj pazt na sebe, okol sebe... in ce se le-da cimbolj izkoriscat te majhne minerale z njihovo veliko zivljenjsko mocjo!
  18. kapica

    voda kt voda

    Avtor: kapica,

    cist navadno, obicajno vodo... ... nekateri smatrajo za najvecji cudez!
    smesno... k cudezi so v vsakdanjem svetu, po moje, le tisti pojavi, ki so po svoji "neobicajnosti", drugacni od clovekovih "pricakovanj"... in pol jih "morjo" vedno znova in znova proucevat, ceprav so ze (mogoc) zdavnaj razlozeni... uglavnem... zakaj voda? med drugim tud samo zato, k verjamem, da je tekom lajfa ze vsak imel (vsaj 1x) z njo opravka...

  19. kapica

    anomalije vode - konkretno

    Avtor: kapica,

    anomalija primerjav GOSTOTE
    mal visje sm bluzila micken o tem, da led plava na vodi... in, da ima s tem led manjso gostoto kt tekoca voda. Ribe bi lahk prov cenile to lastnost vode Mislm, ce se navadno tekocino ohlaja, le-ta zmrzuje od dna proti povrsju, ker je gostota njenega ledu vecja od gostote tekocine in zato potone. Kj takega bi bilo pa za ribe amm neprijetno, sj bi jim pozimi v ribnikih, jezerih,... zmanjkalo zivljenjskega prostora in bi nazadnje konckoncev tud same zmrznile. Pri vodi pa led nastaja na gladini in tekocino pod seboj dobesedno sciti pred mrazom. Zakaj se torej voda med zmrzovanjem razteza? Lazje je skor pojasniti zkj se med talenjem krci, kt pa zkj se med zmrzovanjem razteza. Ampk ok... nekak tk je: pri T pod 0 stopinj so posamezne molekule vode (oblike tetraedra) urejajo tk, da so ogljisca vezana na sosede! In taksno zlaganje, se prav, taksn nacin povezovanja molekul med sabo, se zdalec ne zapolni "vsega" prostora! Od tod nizka gostota ledu. Medtem, ko pri talenju pa se priblizn polovica vodikovih vezi (=H-vezi) med molekulami prekine in imenitna prostorska zgradba tetrapakov, mislm tetraedrov zleze sama vase in zavzame manj prostora.
    Neki H-vezi med molekulami pa pri taljenju ostane tud se v tekocini, ki je nastala iz ledu. In rezultat le tega pa je
    se ena izmed anomalij vode:
     
    anomalija RENTGENSTKE ANALIZE tekoce vode
    ki, kaze na "nenavadno" urejenost molekul v kapljevini... Zkj "nenavadno"? Zto, ker je ravnotezje med razdrtimi in nerazdrtimi H-vezmi v tekovini dinamicno!!! Kr pomen, da kolikor vezi se razdre, toliko se jih ponovno vzpostavi! In povisevanje T pri taljenju razdira preostale vezi, zato gostota tekoce vode z narascejoco T se narasca. Kt sm ze omenila, je pri T 4 stopinj C gostota najvecja.
    Pri visjih T pa se voda koncno obnasa bolj normalno – njena gostota z narascajoco T pada.
     
    anomalija ZMZREVANJA VROCE in HLADNE vode
    da bi se voda s T na primer 90 stopinj C, ki jo je clovk v kozarcu dal v zmrzovalnik, spremenila hitreje v led kot kozarec hladne vode... se zdi hehe, skregano z "zdravo pametjo". Ampk jp... vroca voda zmrzne HITREJE kt hladna!!! Ze Aristotel je v 4. stol pr.n. s. opozoril na to zanimivo posebnost, pred nekaj leti pa jo je tanzanijski solar Erasto Mpemba dejansko tudi pomeril. Ob njegovem porocilu so se sprva lomila kopja strokovnjakov, dans pa se zdi, da je Mpembov efekt mogoce clo nekak pojasnit. In sicer: hladna voda se v hadilniku res prej ohladi na 0 stopinj C kt vroca, kr bi seveda bilo za pricakovati, ampk zna se zgodit, da pri tej T preprosto ne zmrzne, temvec se le ohladi/podhladi. Podhlajanje vode je ze precej znan pojav in v primernih okoliscinah ma lahk tekoca voda temperaturo –25 stopinj C, majhne kapljice pa celih –70 stopinj C. In podhlajene vodne kapljice, ki ob dotiku s kovinsko povrsino tkoj zmrznejo, so pr letalih, ki letajo skozi oblake, lahko velika in nevarna nadloga (ampk men osebno so tud vsa letala in leteci predmeti nevarna nadloga... tk da po moje, so prej letala nadloga kapljicam v oblahkih, kt pa kapljice letalom)... Mpemba pa je ugotovil, da vodo, ki se je vroco postavila v zmzovalnik, verjetno zaradi konvekcijskih tokov, ki se v njej pojavijo med ohlajanjem, ni mogoce podhladiti. In tko vroca voda v hladilniku zmrzne takoj, ko doseze za to potrebno T, mrzla pa se najprej podhladi in sele nato zmrzne! In to lahk traja dlje kakor zmrzovanje vroce vode.
    Cudn... ampk simpl...
     
    anomalija VRELISCA in TALISCA=LEDISCA
    nekak je samoumevno, da se voda pri sobni temperaturi (=T) in atmosferskem tlaku (=P) nahaja v TEKOCI obliki..., jl? AMAPK podobne spojine so pr takih pogojih ze PLINI! Npr.. vodikov sulfid (=H2S)! Zanimiva spojina... ki je precej podobna vodi (po kemicni zgradbi). Sam, klub temu da mata obe molekuli prakticno zelo podbno obliko, po vrh usega ima zveplo (=S) kt element clo vecjo molekulsko maso od kisika (=O), se voda pri sobni T in atm.P najaha v TEKOCI obliki, H-sulfid pa v PLINASTI, tekoc postane sele pri -70 st.C. In pol lahk sledi vprasanje:
    Od kod torej ta anomalija vode, za zivljenje nepogresljive snovi? Verjetno, da se vzrok skriva nekje med privlacnimi od odbojnimi silami (=disperzijskimi silami) v sami molekuli, ki sestavljajo spojino...
    In voda za spojino, ki ima zlo simp sestavo, ima vsekakor "nenavadno" visoko T taliscca in prav tako "nenavadno" visoko T vrelisca! Beseda "nenavadno" se v tem primeru nanasa na primerjavo s spojinami v katerih prevladujejo disperzijske sile.
     
    Verjetn je vecini znano, da se z vecanjem T (obicajne) snovi raztezajo, z zmanjsevanjem T pa krcijo?
    Kt lahko snov raztezamo in krcimo s T jo lahko tudi s tlakom (=P)! Velja, da se s povecanjem tlaka, snov stisne... dobesedno tlak snov stisne, ampk bolj natancno: zmanjsa razdalje med molekulami. Ravno obratno kt T. Se prav:
    ce/ko clovk/narava manjsa T ali pa veca P, povsod dobi enak rezultat = krcenje (neke obicajne) snovi z zmanjsevanjem razdalje med molekulami, ki sestavljajo neko spojino! in, ce povzamem T in P, lahk pridem do zakljucka, da so pri povecanem P medmolekulse razdalje dovolj majhne, da obicajne snovi zmrznejo, ze pri visji temperaturi: tlak ledisce torej zvisa!
    Pri vodi je pa se to spet obratn... Pri njej pa tlak ledisca ne zvisa, ampk temperaturo ledisca zniza! Ta pri P=133,5bar znasa -1 stopinjo C. Ucinek P na ledisce ni posebno "velik", sam vsekako pa kaze na "nenavadno" smer!
     
    anomalija POVRSINSKE NAPETOSTI
    je (verjetn ze pricakovano) "nenavadno" velika. Zrd povrsinske napetosti majo dovolj majhne vodne kapljice obliko kroglice! In ce je njihova povrsina prevlecena recimo s tanko plastjo prahu (cvetnega, dimnega), taksna kapljica od povrsine na katero pade, odskoci kt zogica. Cesa podobnega pri drugih tekocinah ni za pricakovati...
     
    anomalija SPECIFICNE in IZPARILNE toplote
    po "pravilih" velja, da se med segrevanjem dolocene snovi toplota, ki se jo dovaja pretvori v notranjo energijo! Po sliki, ki jo ponuja kineticna teorija toplote, je notranje energija preprosto mehanska energija molekul, ki v snovi nihajo okoli svojih ravnovesnih leg. (Izjema so plini, kjer so mozni tud drugacni nacini termicnega gibanja). Ampk naprej: ce so medmolekulske sile velike, je tud energija termicnih nihanj lahko velika, kr pomeni, da se mora v snov, ce jo hocmo segreti za 1 stopinjo C, dovesti vec toplote. Koliko energije se za to potrebuje, izraza specificna toplota snovi.
    In specificna toplota vode kt tekocine je dobesedno velika! Clo je za vec kt faktor 2 vecja od specificnih toplot ledu in vodne pare, kr je vsekakor "velika posebnost". Podobno je tudi z izparilno toploto vode... izparilna toplota vode je namrec energija, ki je potrebna da se upari dolocena masa tekocine, in za 1kg vode pri 100 stopinjah C je 2256,9 kJ/kg oz. priblizn 40,6 kJ/mol... kr predstavlja 5x kolicino energije za segretje vode od 0 do 100 stopinj C. In to je eden izmed glavnih razlogov, da vodna para pri 100 stopinjah C neprevidnega kuharja opece mnogo huje kt vrela voda!! Ker poleg notranje energije vrele vode, ki opece kozo al pa karkol drugega, para (po)skoduje se z njeno izparilno toploto.
     
    anomalija 12 razlicnih OBLIK LEDU
    predstava o notranji zgradbi ledu kt o urejeni prostorski mreZi tetraedrov je v nacelu sicer "pravilna", ne uposteva pa tega, da H-vezi vendarle niso povsem toge! Zato je vodne molekule v mrezo v resnici mogoce uredit na vec nacinov. Tko se danes pozna vsaj 12 razlicnih oblik ledu! kar je velik vec kt pri katerikoli drugi snovi!
    Takoj se lahk pojavi vpr., al se vsaka od teh razlicnih vrst ledu stali pri 0 st.C? Odg. nanj je da in ne: pri atmosferskem tlaku se vsi stalijo, pri dovolj visokem tlaku (nekje 22.000 barov) pa obstaja led, ki se ne stali vse do 100 stopinj C!!! Nic cudnega, da to obliko imenujejo vroci led. Pravzaprav je zelo prakticno, da vroci led pri atmosferskem tlaku ne obstaja, kajti v nasprotnem primeru bi se zanesljivo zgodila kksna 109% ledena doba, cetudi ne bi bila mrzla…
×
×
  • Objavi novo...