Skoči na vsebino

kapica

Lunatik
 Prikaži profil  Najdi objave

  • Št. objav

    4.189

  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    12

 Vrsta vsebine 

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a kapica

  12. kapica

    preciscevanje

    Avtor: kapica,

    clovk je VSE... lahk je demon, lahk je angel... lahk je najbolj blag in nezen, lahk je pa najbolj okrutna zver... VES raj in pekel "prebivata" v njem! neukrocene strasti in razbesnjena custva ga lahk naredijo za najnevarnejse bitje dauc naokol, ceprov je lahk ze naslednji hip spet ves blag in z vso mocjo custev najsvetlejse bitje pod soncem...
    preciscevanje custev... njihova sublimacija v visje pozitivne kvalitete... lahk "doseze" clovk med drugimi tud z preporajanjem z vodo! Ze sam stik z vodo pomaga ozavescati astral, predvsem pa preciscuje energije custev... voda (ze kr banaln primer: plavanje...) veca ucinek povezanega globokega dihanja (sprememba stanja zavesti povzroc spremembo dihanja al sprememba dihanja povzroc spremembo stanja zavesti?), kar omogoca, da se clovekove energijske blokade lazje prebijejo... s tem, ko boleci spomnini ozivijo in se se enkt predihajo izgubljajo svojo samounicevalno moc!
    krst... krstitev z vodo... pri tem obicaju gre menda za vodo "ciste duhovnosti" in ma moc, da izpere z duse karmicno umazanijo in svet elementarnih custev preustvari v prosojne energije srcne cakre... kjer se zacenja kraljestvo nesebicne ljubezni in ustvarjalnosti...
    obstajata 2 vrsti custev:
    1.) vezana na spolno (svadistano) cakro
    te se pojavljajo nabite z vsemogocimi pozitivnimi in negativnimi skrajnostmi...
    2.) vezana na srcno (anahato) cakro
    te iz srcnega energijskega centra pa so oplemenitena z bozansko zavestjo, zato ne poznajo skrajnosti in nihanj. So cista in prezeta z notranjim mirom in harmonijo...in custva te srcne cakre so voda zivljenja... iz katere lahko raste bozanska ustvarjalnost...

     
     
    nekaj povzeto od/iz Ravnjaka
  14. kapica

    besede

    Avtor: kapica,

    ta slika pa prikazuje kristal vode na katero so vplivali z besedo: arigato (=japonski izraz za hvala)
    http://shrani.si/f/2y/P/NdgUBhn/hvala.png
  15. kapica

    besede

    Avtor: kapica,

    rezulati poskusov z "besedami", menda so ble: You make me sick
    in kristalcki vode so bili:
    http://shrani.si/f/3Q/O1/45Hh56lP/bruhanje.png
  16. kapica

    vodni kristalcki

    Avtor: kapica,

    vse vode zacnejo kristalizirat z enakim vzorcem... ampk, kt ne obstajata 2 popolnoma enaki snezinki, niti ne 2 popolnoma enaka obraza... tko tudi ce bi zmrznili 1000 vzorcev iste vode, neb dobili 2 popolnoma enakih vzorcev kristalov... kazejo pa se precej primerljive podobnosti in tendence v strukturi kristalne mreze...
    razne prisotne nepravilnosti in razpadajoce oblike kristalckov niso ravno "dobro" znamenje... sicer pa: kriterij za oceno je samo clovekov obcutek al vidi cudovit al mal manj cudovit kristal... in z analizo vodnih kristalov clovk lahk vodo opazuje in njeno "cistoco" s popolnoma druge plati... kt informacije oz. spomin vode oz. kt medij za shranjevanje informacij...

    led je neka normalna oblika vode... kemijska struktura ledu temelji na postavitvi kisikovih atomov... tko da je vsak kisikov atom obkrozen s tremi vodikovimi atomi oz. protoni in skupi tvorjo neko tetraedricno obliko...
    Razni "znanstveniki" so potrdili, da voda IMA spomin, ne vedo pa, kko deluje... hehehe... ironicno... pa dobr... no, za proucevanje so ugotovili, da so pri 5°C optimalni pogoji, kjer se da z ohlajenim mikroskopom videt ze prej kristalizirane oblike vode... pravjo, da dobra voda kristalizira v obliki sesterokotnika, okrog katerega so se kristalni "okraski"... in kksne so informacije, ki so v vodi shranjene se lahk sklepa po zgradbi kristalcka, barvi, obliki sredisca... ... in spomin vode, je lahk (med drugim) tud nekasna osnova za alternativne terapije predvsem homeopatijo in za zdravljenje z esencami..., kjer spomin izkoristijo tko, da informacijo originalne kemicne snovi prenesejo na "zdravljenca" preko vode... kr se ful dobr bere in slisi..., ker s tem, bi se izognli stevilnim nezelenim stranskim ucinkom, ki jih imajo razne kemicne snovi v raznih tabletah in sirupih... in ceprav ta spomin se ni "znanstveno" dokazan in dokoncno pojasnen so "raziskovalci" skozi eksperimente potrdili, da razlicni (zunanji) vplivi spremenijo lastnosti vode...
  17. kapica

    car kristalov

    Avtor: kapica,

    lesketanje razlicnih odtenkov svetlobe pod razlicnimi koti...
    ...mikavno... pritegljivo... urocljivo...
    kristali (VSI) so na poseben nacin "zivi"
    kristali lahk dosezejo "samouresnicitev"... kko? k se skozi njih "bozanska ustvarjalna inteligenca" trudi uresnicit vidik popolnega geometrijskega reda, skladnosti, moci, ritmicno vibrirajoce in urejene energije...., ki ustvarja ravnovesje znotraj sebe in v okolici... sami po seb pa ze tko na prvi pogled ustvarjajo LEPOTO...
    nastajajo lahk iz razlicnih snovi... tudi iz vode na nek nacin so odraz neminljivosti in vecnosti... in skozi njihovo spreminjanje = prilagajanje nekemu notranjemu impulzu oz. teznji po "redu" se dogajajo prov osupljive "preobrazbe"...
  18. kapica

    Masaru Emoto

    Avtor: kapica,

    Evo... to je eden izmed prvih "raziskovalcev" vode, ki ne poskusa "znanstveno dokazat" spomina, ampk se bolj osredotoca na estetski vidik kristalizacije... Je avtor knjige: Sporocilo vode oz. "The Message from the Water"
    v kateri predstavlja okrog 150 mikroskopskih fotografij kristalov.
    V 12-letnem raziskovalnem delu mu je uspelo neoporecno "dokazat", da je voda sposobna shranjevati:
    * informacije
    * custva
    * zavest
    do koncnega izdelka = nastanka fotografije.. nastopijo stevilne "tezave" oz. izzivi... nastavitev pravilne T, primerna osvetlitev, ustrezne povecave, izbira fokusa (k z razlicnim fokusom lahk isti kristal clovk vidi na razlicnih "nivojih"), izolacije "eksperimentalne" vode do drugih vplivov skupaj z vplivom "eksperimentatorja na eksperimentalno" vodo... in vseh 12-let je prouceval kko bi lahk v vodi shranjene inforamcije napravil VIDNE in s tem prekosil te izzive... Hotu je prikazat, da je voda izvor zivljenja, ki odbaja svet in da nosi s seboj VSE necistoce in jih raztaplja.... Pricel je ugotavljat kko bi lahko kvaliteto vode natancno ocenil. In ugotovu je, da je najcistejsa voda NARAVNA IZVORNA voda... Njen spominski zapis je v skladu s harmonijami stvarstva = je popolen... voda, ki pa je kemijsko onesnazena (prisotnost svinca, kadmija, nitratov...) pa vsebuje vse info tudi teh snovi v svojem zapisu... in tud, ce clovk kemicno precist, taksno vodo, se le-ta nebo oporecna oz. bo se vedn neoporecna, ker v zapisu obdrzi energijsko informacijo odstranjenih snovi. Ker so te informacije destruktivne in zivljenju nasprotne, ustvarjajo kaos in logicno je, da kaoticnost lahko sega do popolne destrukcije kristalne strukture.
    Emoto je pa tud trdil, da clovk s svojimi mislimi, custvi in obcutki programira vodo svojega in tud neposrednega okolja..., ker je voda medij, ki stalno krozi, zato informacije ne ostanejo le na enem mestu, ampk se sirijo...
    Podobne energije se zdruzujejo in v dolocenem trenutku so tko intenzivne, da se informacija lahk kamot udejanji... na ta "nacin" je ugotovu je, da se misli, usmerjene v vodo, preden ta zmrne, kasneje odrazajo tudi v obliki njenih kristalov... in, da je clovk za vse, kr ustvarja polno odgovoren!
  21. kapica
    pisma neba... tle so misljene snezinke,
    ki v svoji obliki nosijo CELOTNO zgodbo o tem, v kaksnem okolju so se nahajale v razlicnih trenutkih svojih rasti...
     
    za snezne kristalce je znacilna sesterokotna al pa heksagonalna (eno in isto) simetrija. Ta je pogojena z samo zgradbo ledu na molekularnem nivoju... na obliko vpliva in temperatura in nasicenost zraka in vetrovi in....
    ok..., da se lahk iz vlaznega zraka oblikujejo kapljice vode "mora" bit zrak prenasiceno vlazen...
    (PREnasicen vlazen zrak lahk tud clovk doma proizvede: v posodo nalije neki vode in jo zapre ter da nad stedilnik... in pol voda hlapi... vendar le tolk casa, dokler ni nad samo vodno gladino tolk vodne pare, da izhlapevanje enostavno ni vec mogoce... in to je prenasicena vodna para...simpl )
    poleg tega pa "morajo" v zraku bit neka "nukleacijska jedra"..., ker je nekak logicno, da male dezne kapljice ne rastejo kr iz nicesar... in ta "jedra" pa so po vecini razni prasni delci in podobno, okolih katerih se lahko kondenzira voda (oz.kristali ledu)... in tudi, ce so ta jedra okrogla, se bo z rastjo kristala kmal pokazala pravilna struktura. Ce se povrsina, ki jo kristal tvori z zrakom, ne ujema z eno od simetricnih ploskev kristala (v primeru ledu z eno od stranskih ploskev 6–strane prizme ali pa z njeno spodnjo/zgornjo osnovno ploskvijo) je ta povrsina na molekulskem nivoju precej groba... iz nje pa strli veliko atomov in s tem prostih vezi in s tem moznosti za hitro nadaljnjo rast... Verjetnost, da kristal raste na takih nepravilnih mestih, je tako precej vecja kt na tistih delih, kjer je povrsina lepa/gladka. Ker kristal hitreje raste tam, kjer je vec sticnih tock, sj je tam vecja moznost vezave...
    in taksna rast na "nepravilnih" oblikah povrsin pripelje do "pravilne" oblike kristala... Na nadaljno rast se nato vplivata difuzija in povrsinske fizikalne lastnosti ledu.
    Difuzja pomen, kko hitro lahko molekule vode difundirajo skozi zrak in dospejo do povrsine kristala... "povrsinska fizika ledu" pa pomen, kko ucinkovito se te vodne molekule pritrjujejo na ledeno mrezno strukturo. In preplet vsega tega (kr je podcrtano) doloca kko hitro bodo rastle se ostale stranske strani in razni izrastki... in konc koncev kaksna bo oblika kristalcka... Na vrsto se pa pride t.i.kvazitekoca plast (zmes razlicnih stanj vode... npr: taksno zmes lahk najdemo na ledu... in zrd nje ludeku na njem drsi...) uglavnem, ta plast je nekaksen vmesnik med trdim in tekocim stanjem... in pri temperaturi talisca ta plast zavzame/preoblece celoten kristal... kr omogoca medsebojno sprijemanje kristalckov... v prave snezinke... (iz zrd nje lahk tud clovk iz snega dela snezne kepe in se kj...)...
  22. kapica

    oblike sneznih kristalov

    Avtor: kapica,

    snezni kristal = EN sam vodni kristal...
    en vodni kristal ni enako kt ena snezinka...! why? beseda snezinka pomen VEC teh vodnih kristalckov zdruzenih v neko gmoto... V naravi je oblik snezink se pa se (tolk kt je pa snezink )... ampk VSE snezinke temeljijo na tem, da ustvarjo neko heksagonalno obliko simetrije. In glede na-to, da niti 2 kristalcka (ki sestavljata snezinko...al pa vec) nista POPOLNOMA enaka, vseen obstaja neka splosna delitev na siroke kategorije v katere se na ta nacin lazje uvrscajo... "SPLOSNE delitve":
    zvezdasti:
    majo 6 simetricno postavljenih glavnih vej iz katerih izhaja ogromno stevilo stranskih vej, ki pa niso nujno simetricno postavljene... ti kristali lahk v premeru merijo do 5 mm, ampk so obicajno zelo tanki in so v povprecju debeli manj kot 0.1mm...
    ploscati:
    so kt ze ime pove: ploscati in tudi simetricni, med kraki pa so razpoke, ki delijo kristal na odseke... od tod tudi ime... tudi ti so tanki in majo lahk dokaj velik premer glede na samo debelino...
    stolpicasti:
    majo obliko ozke prizme z nekaksno osnovno ploskvijo sesterokotnika.. v notranjosti pa imajo "stozcaste votline"...
    iglasti:
    ce stopnicast kristal zraste v dolzino, dobi izgled podoben drobni iglici... te iglice lahk imajo dolocena votla mesta al pa iz konic kristalckov zraste po vec drobnih iglic...
    stolpci s krajci:
    ce pa stopnicast kristal nenadoma zacne rasti v obliki ploscatih kristalov (navadno kt posledica spremembe temperature) izgledajo podobno kt stopnicasti, le da majo na obeh koncih se sesterokoten krajec...
    metki:
    in ko vec stopnicastih kristalckov raste iz istega jedra in se nato "razbijejo" na vec manjsih kristalov, so po obliki podobni nabojem za pistole... se prav metkom
    dendridasti:
    evo, ti pa imajo ogromnoooo stevilo "cudnih" dendridastih izrastkov, ki strlijo iz samega sredisca vsepovsod naokrog...
    12-kraki:
    te zvezdice pa niso ravno zelo pogoste... lahko se opazjo med padanjem snega, ce jih clovk pozorno opazuje... ampk menda nihce ne ve prav dobro kksni so najboljsi pogoji za nastanek teh redkih 12-krakih kristalckov...
    trikotni:
    podnobno velja zanje kt za 12-krake. Ravno tk kt 12–kraki se tud trikotni pojavljajo v naravi pomesani z zvezdastimi 6–krakimi kristali...
    piramidni:
    pri zeloooo nizkih temperaturah lahko nastanejo kristali, ki imajo piramidalne "facete"... Podobni so 6–strani prizmi, ki ima na obe osnovni ploskvi prilepljeni dve 6–strani piramidi. Lahko so votli al pa tud ne.... Ti kristali so izjemno redki in se jih da nabavit le na Juznem polu, t.j. Antarktiki.
    "nepravilne" oblike:
    za njih ne obstaja splosne kategorije
    zrd raznih "dejavnikov" (ala veter, sprememba T...) se lahk kristal na poti do neke povrsine preoblikuje v zelo t.i. nepravilne oblike.
×
×
  • Objavi novo...