Vidim zvezdico, glej jo, tam daleč na nebu se sveti, ne vem ji imena, a zanjo pripravljen sem umreti. Če zvezdica moja ugasne, tam daleč na nebu bo tema, ne bo mi živeti, ne, ne morem brez tega objema. A vem to ni zvezdica, nov je planet, moje upanje, sreča, tam moram živet. Odkrivam prekrasni planet, na katerem zdaj drugi živijo, in upam da srečno dokončno, za svoje me sonce dobijo. Kaj ko je u meni nemoč, saj vem da težko je dojeti, morda bo pa vse to nekoč, do takrat pač moram trpeti. Rad ljubil bi čisto, pošteno, rad iskrico v očkah bi videl to njeno, so sanje, mogoče ostale zavedno, uničuje me, vem, mar je to vredno?