tole zadnje mi je všeč...in še nekej od moje mame dons dobila je sveže čisto...takole.... Življenje nas tepe....poškodba zaradi katere je lahko rana odprta ali pa je le ta tiho krvavenje duše....navzven lahko dajemo vtis,da ni nič narobe. v seb a trpio..umiramo........večina med nami nas pa pozna,te temne nevihtne dneve,ko se počutimo tako zelo majhne in krhke...in prestrašene,kot da bi se ob enem preprostem vprašanju KAKO SI? razbili na miljon koščkov in planili v krčevit jok.... Takrat bodimo prijazni do samega see.....ko se nam to zgodi...... je prva naša dolžnost,da z LJUBEZNIJO DO SAMEGA SEBE DOKAŽEMO CELOVITOST.Da s seboj ravnamo kot z dojenčkom.....da si kupimo nekaj malega, drobnega za svoje vesleje..pa čeprav je to le samo sladoled.. Če hočeš enkrat biti srečen,urediti vse...MORAš lepše ravnati s samim seboj...VESOLJE ti bo prskočilo na pomoč..... ja vse to so življenjske modrosti moje zlate mame....RADA JO IMAM!!!))****