Kaj je bolje? Zavedati se ali biti "rastlina"? A sploh kdo lahko ve kaj doživlja, kaj in kako dojema nekdo ki so ga nafilali s kemijo? Ima res mir, res manj trpi, res kvalitetneje živi? Za tiste ki so okrog njega, ki ga vidijo od zunaj, mogoče. Kaj je pa v njem pa ne ve nihče razen njega, on pa ne more in ne zna povedati. Ker je ozdravljen. Trpljenje... Ka je maksimalno, kaj minimalno, koliko kdo prenese? Nihče ne ve, razen vsak sam zase. In za čigavo trpljenje tu gre? Za trpljenje bolnika ali za trpljenje njegove okolice? Za to da on ne bo trpel ali da bo okolica imela mir pred njim? Ker izstopa, treba ga je sparviti v red, normo. Pa tudi če se mu vzame vse kar je človeka vredno. Utemeljitelj psihoanalize S. Freud - jaz v njem vidim utemeljitelja zmot in zablod zaradi katerih so in še trpijo tisoči. Človek ki je razvil koncept Edipovega kompleksa(ga je lahko preučeval iz prve roke, na sebi namreč... ) in zadnja leta življenja tudi zasvojen z morfijem. Teorije... Je kar dobro opisala ona zelenjava(korenje pa ostalo... ) kako to zgleda, kako te obravnavajo. Imel podobno izkušnjo, le da mojega psihiatra ni nič zvijalo... Je pa zato mene ko sem poslušal njegove izjave. O minljivosti življenja pa nikar razmišljat. Bolje ga je živet, na polno, tudi s trpljenjem. Ker radost in trpljenje se dobita samo v paketu, ne posamezno...