Robida

Sicer pa Robida rakov bolnik ima vedno strah recidiva, se po 5, pa tudi po 10 letih.... Jaz ga vidim v oceh (strah)... Ampak naj ga transformira v zdrav strah, kot opozorilo, da ne bo zacel spet ziveti tako kot prej. . Če smo že pri raku, vsi se ga bojimo ne samo tisti, ki smo ga sprobali. To sem ugotovila od diagnoze naprej. Ja, strah v očeh, seveda, kdor je dal terapije skozi se ne bo nikoli znebil spomina na to. Včasih so rekli: ČAS ZACELI VSE RANE. Rane ja, brazgotina-spomin pa za vedno ostane. Kaj pa je zdrav strah? Lahko te blokira ali pa ti da energijo. Ne bi želela metati vse "zdravilce" v en koš, pa da je to slabo. Nihče ne more živeti namesto nekoga. Seveda, lažje je vse svoje strahove preložiti, vendar smo na koncu vedno sami s sabo. Sem sprobala kako to gre. Ko sem dobila diagnozo v roke, sem bila sama s sabo, sama s sabo sem se morala boriti, na nikogar nisem mogla položiti te bolečine, če sem to premagala, bom še marsikaj. Pred enim mesecem mi je umrl oče. Tri leta je bil bolan. Nikoli ni "jamral", pa vem da mu ni bilo lahko. Zakaj? Točno je vedel, da mu nihče ne more pomagati, sam je bil s svojo bolečino. Tudi če na nekoga preložiš-kogarkoli, bo še on del trpljenja prevzel. Zakaj le? Vsi in vsak ima svojo bolečino in svoje lepe trenutke. Vse, bolečino in lepe trenutke vsak posameznik drugače podoživlja. Nihče nima samo lepih trenutkov, pa tudi manj lepih ne. TO JE ŽIVLJENJE. Ali ni bolje večjo pozornost nameniti lepim trenutkom, kot pa razpihovati žerjavico manj lepih trenutkov. Življenje je ja vendar lepo. Če imamo radi vse kar je okoli nas in v nas, kaj je lahko še lepše?

Napisala bi moje razmišljanje v zvezi s to temo in pa na vse komentarje do sedaj. Eno leto je minilo odkar sem bila na operaciji zaradi raka in potem so sledile terapije... v glavnem naporno. Tisti trenutek, ko sem zvedela za diagnozo, se mi je svet v trenutku zrušil. Ni bilo več pomembno nič SAMO JAZ. ZAKAJ RAVNO JAZ!? Takrat so izginili vsi "prijatelji", ko so zvedeli za diagnozo. Ramo za zjokat mi je dal samo moj mož in pa vso oporo v času zdravljenja. Takrat sem tudi spoznala nekaj novih ljudi, v glavnem nov krog ljudi, ki so mi nesebično nastavili ušesa in priskočili na pomoč. Od zdravnikov do vseh ki sem jih srečevala so mi govorili: POPOLNOMA MORAŠ SPREMENITI ŽIVLJENJE, NAVADE, RAZMIŠLJANJE... KAKO? KAJ NAJ SPREMENIM? KAKO NAJ ŽIVIM? KAJ NAJ DELAM? Ja vse te stvari je lahko reči, ampak kaj naj naredim sama s sabo. Edino kar sem vedela je bilo to, da HOČEM živeti drugače. V roke mi je prišla knjiga B.A.Brennan PREBUJAJOČA SVETLOBA, ki mi jo je prinesel mož. Lahko trdno rečem, da je bila to knjiga, ki mi je pokazala pot. V njej sem našla razlago, zakaj so se mi zgodile vse te stvari, vključno z boleznijo. Nisem uspela prebrati in razumeti cele, ker je prvič zelo obširna in pa tudi težka za razumeti. Verjamem pa da bo prišel čas, ko jo bom ponovno vzela v roke in razumela tudi tisti del ki ga takrat nisem. Ja naredila sem kar nekaj poti do danes. Čaka me še veliko dela s seboj. Zaupam v tisto silo oziroma v nekaj višjega, ki mi sproti kaže pot naprej. Pred časom sem na radiu poslušala oddajo o duhovnosti, osebni rasti, zdravilcih, psihologih, bioenergetikih... Tema je bila v to smer, da imamo vsi ljudje v sebi razne strahove; večje, manjše, eni jih obvladajo, drugi ne... Nekako povzetek tega je bil, da če iščemo pomoč pri raznih terapevtih ali kom drugem: on ali ona je z nami samo za čas terapije oziroma razgovora. Dan ima 24 ur, teden ima..., kaj pa ostali čas? Če se opiramo na pomoč vedno iščemo eno "berglo", vedno se zanašamo; aha jutri pa imam terapijo, kaj pa potem? Veliko ur sem prejokala, veliko smeti je priplavalo ven, veliko jih še bo, vendar vem, da če sem bila sposobna priti do tukaj, bom šla še naprej. Verjetno bo še pritekla kakšna solza, vendar vem da je vedno bolje, vedno lažje. Obrnila sem nov list "življenja". "Prijatelji"; to da niso mogli prežvečiti moje bolezni je pa samo njihov problem, ne moj. Ja, v začetku sem bila razočarana, sedaj nisem več, ker vem da imam okoli sebe resnično ljudi, ki so z mano v dobrem in slabem. Bela vrtnica, mogoče boš v mojih besedah našla tudi kaj takega, ki ti bo spodbuda za "življenje", ki sem nam kaže tudi v lepi luči. Pozdravček vsem.

Ja, in kaj si s tem povedala, če seveda ni skrivnost.

Tudi jaz sem imela težave z raznimi strahovi, vendar druge vrste kot ti. Meni je zelo pomagala knjih B.A. Brennan PREBUJAJOČA SVETLOBA. V njej sem našla razlago za razne strahove. Tudi o tem kako iti nazaj čimbolj v otroštvo in tam najti razlage za take in drugačne strahove. Dostikrat se nam v otroških letih zgodijo stvari, ki smo jih že pozabili. Jaz sem pri branju te knjige veliko ur premišljevala. Nisem samo brala, ampak sem ob raznih temah šla toliko let nazaj, kolikor sem se lahko spomnila. Upam da ti bo to kaj pomagalo.

Ja je fletkan, ampak je tud njemu prevroče, da bi kopal, al se mu pa zdi da ni vreden da se matra.

No to je pa že hudo. Pa je šla še višnja. Zdej pa že na drugmu koncu vrta dela škodo. Moram našga psa našuntat, da bo šel v akcijo.

No zdej je pa tolk vroče, da tud če maš glavo v senci teče dol. No pa vseeno se ja dobro kar dol vsest, seveda če imaš dopust ali si kakorkoli prost. Imam tud čas za pospravt še ostale smeti v glavi-generalno do jeseni, ko bodo spet možgančki dobro delovali.

Ja krte nam polovijo muce, voluharje pa žal ne. Nabavi si muco ne mačkona. Mačkoni so samo ta glavni, delajo pa muce.

Ja, če nardim to bojo sosedi čist znorel, pa še jaz zraven.

Seveda, vsak si zbere sam tisto kar mu odgovarja. Še enkrat link Endovital: http://www.endovital.com/, sem pa probala, je malo bolj počasen. Pozdravček.

Smrketa tukaj imaš en link: http://www.trebnik.com/zelisca/trpotec.php

No kolk kil ste že shujšal? Dons je tolk vroče, da se mast kar sama topi. Pozim bomo tako spet pujsa jedl, pa bomo dobil nazaj.

Tolk je vroče, da lahko samo s prsti migam, za ostalo je pa totalno prevroče. Če nimaš nikogar za komunicirat, je tud internet fajn. A ne?

No tako. Približno tako zgleda dons. Sem ravno prišla noter, o kako je hladno. Sem zunaj kosila, pa mi je totalno zakuhal. Se mi more um malo shladit, da bom bolje mislila. :xx!:

Hambo, nič se nisi oglasil kako je s tvojo prijateljico. Kako se je odločila?

Sebastjan, sem pogledala tvoj zadnji link. Nimam mnenja, vendar, mogoče bi bilo pametno poiskati slovenske zadeve, recimo Endovital ima svojo stran in tam lahko prebereš marsikaj zanimivega, tudi kontaktiraš lahko. Imaš tudi Marjana Videnška oziroma društvo Preporod, ima tudi nekaj svojega, predvsem okoli sokov, tudi njih lahko kontaktiraš.

OK, thanks, bom malo pobrskala. Marsa nekoga pogrešam na forumu "daisy". Že kar nekaj časa se ni oglasila. daisy če kaj gledaš na forum, oglasi se! Verjamem, da je vse OK s tabo.

Ja, zelo blizu tega. To sem ugotovila, ko sem našla nekaj linkov na internetu. Moram pa reči, da nekateri makrobiotiko jemljejo tako "znanstveno", da se človek na prvi pogled kar prestraši. Ko pa zadevo pogledaš malo globlje pa vidiš da je zadeva zelo enostavna. Malo tudi spominja na prehrambena načela naših babic. Pri prehrani mene motijo predvsem razne variante, ko kombiniraš, preštevaš, ugotavljaš kakšni vitamini so kje... Včasih so to poenostavili in so bili bolj zdravi. Dobro so tudi vedeli katera hrana pomaga pri določenih težavah. Jaz imam doma knjigo 100% zdravi od Patrick Holford-a in moram reći da so ta načela tudi - predvidevam vzeta iz znanj naših babic in ne samo od novejših odkritij. Komaj čakam da bo zrel bezeg-jagode, ker je zelo zdravilen. Starejši ljudje vedo povedati, da so včasih rekli, da če bi ljudje vedeli, kako je bezeg zdrav, bi se pred vsakim grmom priklonili in dali klobuk do. To mora biti že zelo star rek. No to so take stare zadeve, ki se jih spominjam še kot otrok. ZANIMIVO NE! No sedaj je pa že vroče, moram malo nehat.

sstane, ja zakaj si pa slikco ven vrgu?

Ja, sanje so včasih zelo zanimive. Meni se dostikrati sanja, da sem nekje v nekem drugem času, v nepoznani situaciji, sem v tistih sanjah, poznam vse ljudi, vendar, ko se zbudim, ko predelam sanje, ugotovim da teh ljudi sploh ne poznam. Ali je možno, da neke stvari nosimo s sabo od rojstva in smo jih dobili z dednim zapisom? Zanimivo ne? Če govorimo o reinkarnaciji: verjetno določene zadeve gredo naprej z zapisom na naše otroke in na njihove otroke...

Zgleda da ste po vseh teh komentarjih postali vsi zelooooooooo umirjeni. Saj, počitnice so, dopusti se bližajo, kolone avtomobilov se večajo - smo že umirjeni.

Sej ma res pametne. Očitno ni nič Gorenjca, ker nam toliko soli zmeče po možganih.

OK. A si že slišal, da je v hribih vse zdravo neonesnženo. Zakaj je pa potem pri Triglavskih sedmerih jezerih tabla, da voda ni za pitje in niti za kopanje.

Pred leti mi je znana slovenska zdravnica (vegetarijanka) pripovedovala o prehrani. Jesti bi morali tiste stvari, ki rastejo na območju kjer živimo, piti razne čaje... Ampak takrat o tem sploh še nisem razmišljala. Danes pa. Eden od razlogov je seveda tudi ogromno informacij, ki jih dobivamo v zvezi z bio prehrano in pravilno prehrano. Pred časom sem opazovala ljudi v eni znani trgovini, kaj nakupujejo. Kdo kupuje sadje in zelenjavo. Večinoma srednja generacija. Mlade družine, mladi pari pa: pripravljeno hrano, hitro hrano... Zanimivo. Kakšno bo zdravje teh ljudi čez leta. Saj, mogoče se organizem tudi spremeni in kljub temu deluje dobro, kaj veš.....

Ja sstane a še ne veš, tudi morje je onesnaženo? Tudi ribe in morski sadeži niso več tako zdravi za jest kot so bili.