Robida

sstane tebe sem pa zasledila tudi v drugih forumih. Imaš pa povsod iste štose. Vsem hočeš s tvojo soljo pamet solit. Ne rečem, imaš kar nekaj znanja, samo tvoj način je zelo odbijajoč. A še ne veš da nikogar ne moreš ničesar naučit? V določenem času vsak človek sam sprejme ali pa ne sprejme informacijo, pa še to takrat, ko jo rabi, drugače gre pa mimo glave. Po sliki sodeč bi rekla, da si že nekaj let na svetu in bi moral te stvari iz svojih izkušenj vedeti. Ne morem pomagati, sem pač direktna. To je samo moje mišljenje.

No, kako ste kaj? Ali vam je kaj vroče? Malo sem brskala po raznih forumih, pa moram reči, da smo tu kar dobri. Da smo zelo tolerantni do drugače mislečih. Marsikje se skoraj direktno pluvajo. No ja pa pustmo to. Ja ko veš katera je tvoja pot, te nobena taka in drugačna informacija ne more odvrniti od tvoje začrtane. Informacije take in drugačne ti lahko samo pomagajo da hitreje napreduješ. Sem pa že razmišljala, da bi se udeležila kakšnega tečaja joge. Prebrala sem že nekaj knjig o jogi, pa mi je ta način življenja kar všeč. V to smer sem si že sama delno uredila življenje, mogoče za pomoč, kaj pa vem. Imate kakšne izkušlje z jogo tečaji?

Ja maš pa res izvirn ime.

Še eno zanimivo povezavo imate tu.

Kar nekaj časa sem že razmišljala, da bi odprla to temo. Moje mišljenje je, posebno sedaj, ko je mimo najhujše, da je vsak človek sam odgovoren za svoje zdravje. Že zaradi tega je potrebno vedno iskati pot, da si ohranimo zdravje ki ga imamo ali pa da si vrnemo zdravje. Moram reči, da sem naredila domačo nalogo zase okoli tega, čeprav je na tem potrebno vedno delati in poslušati svoje telo kako se odziva na določeno hrano in naše delovanje v celoti. Prehrano sem dopolnjevala že prej z dopolnili in tudi sedaj. Predvsem se poslušam in se na osnovi tega odločim kaj rabim. Prehrano si dopoljujem z dopolnili družbe GNLD, katera mi edina dajejo rezultate. Moram pa tudi povedati, da sodelujem z njimi že več kot osem let. Res je tudi, da sem se udeležila veliko seminarjev v zvezi s proizvoid in poznam prvič sestave in drugič delovanje le teh. Tudi mojim najbližnim in znancem sem velikokrat pomagala iz zagate oziroma iz težav z zdravjem, tako da smo vedno dosegli rezultate. Pri nekaterih so se pokazali prej pri nekaterih kasneje. Jasno pa je da je treba vse skupaj prirediti organizmu in ne jesti kar povprek. Ker vsaka stvar ne deluje na vsakem organizmu enako. Vsak človek je poglavje zase. Živimo na različnih področjih, imamo različne dejavnosti-službe, jemo različno hrano, naše glave funkcionirajo na različne načine. VEDNO JE TREBA POSLUŠATI TELO. To pa lahko naredi samo vsak sam. Vedeti pa je tudi treba, da je vse to samo pomoč da organizem ostane zdrav in pa tudi pomoč uradni medicini, da se čimprej postavi na noge. Toliko bi imela okrog te zadeve zaenkrat. Vesela bom vsakega mnenja in vsakega vprašanja, seveda dobronamernega.

Če še ni prepozno, bo mogoče tudi tole razmišljanje pomagalo. Dokler nisem zbolela, sem se prehranjevala "nezdravo" in sem se tudi bolj potila in vonj potu je bil nemogoč. Po diagnozi, sem popolnoma spremenila način prehranjevanja: zelenjava, sadje... kuhano in tudi surovo. Pila sem nesladkane čaje, vodo. Nič kupljenih sokov in raznih napitkov (cedevita...) Moram reči da se je v zelo kratkem času kljub potenju zelo izgubil tisti neznosni vonj po potu oziroma ga celo ni bilo. Tudi občasni prekrški pri hrani tega ne spremenijo, če seveda ne greš nazaj na stari tir prehranjevanja. Kar se pa operacij tiče je pa moje mnenje tako: ČE NI NUJNO - NE, saj že tako včasih zaradi bolezni pride da enostavno ni druge rešitve.

V sadnem in zelenjavnem vrtu imamo voluharje. Marelica je verjetno že do konca uničena, kakor tudi nekatera jabolka. Nekje smo slišali, da je dobro zakopati steklenico od piva do vratu in ker veter ki piha preko steklenice, povzroči zvok, ki voluharje moti in se zato preselijo drugam. Ali ima kdo še kakšno idejo, ki je če se da preizkušena in tudi funkcionira? Hvala vsem za pomoč.

Se strinjam. Veliko modrosti bomo rabili, da bomo šli skozi vse te "stiskalnice", ki nas potiskajo sem in tja in včasih res ne najdemo tisto pravo pot. Spomnim se, ko sem v otroških letih zelo rada poslušala starejše ljudi o življenju in njihova razmišlanja. Da se razumemo to niso bili moji starši, ampak generacije mojih starih staršev. Določeni ljudje imajo veliko modrosti v sebi. Jaz pravim temu univerza življenja. Od takih ljudi se lahko veliko naučimo in še svoje dodamo.

Eno mi je prišlo na misel in moram takoj napisati. Ko pogledam nazaj vse tele komentarje okoli shujševalnih kur, razno raznih variant, me zanima: ALI STE VSI KI STE SPROBALI RAZNE VARIANTE IN KI STE SHUJŠALI, TUDI OBDRŽALI TEŽO IN KOLIKO ČASA. Vam bom na koncu povedala zakaj sem to vprašala.

Ja včasih tudi to ne drži. Moja hči pri 50 kg in 20 letih ga je že imela malo. Vse je odvisno od dednih zasnov, prehrane in pa nasploh vsega načina življenja. Jasno je če nekoga osebno to moti bo poskusil nekaj narediti zase ali zaradi zdravja ali zaradi samozavesti. Če pogledamo nazaj, kakšne ljudi so slikali slikarji izpred kar nekaj let nazaj. Ko še ni bilo raznih reklam, ki bi polnili glave ljudi s tem kaj je lepo. Recimo marsikateri moški ali pa ženska išče partnerja z lepimi oblinami: "da ima kaj za prijet". Mislim da je vse stvar izbire, ne reklam in ne kaj nam drug govorijo.

Nasmeh je nalezljiv in nič ne stane.

Zakaj se toliko ukvarjamo s svojo telesno težo oziroma z debelostjo? Kje pa piše da je ravno tisto, kar je "okostnjak" lepo. Poznam kar nekaj ljudi žensk in moških, ki so izredno simpatični, čeprav so malo bolj okrogli. Moje mišljenje je, če imaš v glavi red, ti kile sploh niso pomembne, ker ti je vseeno kaj ljudje mislijo ali kakšne reklame so na TV.

Osebno sem vedno bolj pristaš slovenskih prehrambenih zadev. Ne zavedamo se dovolj, da kljub temu, da so nekateri kmetje na veliko uporabljali kemijo, je še veliko področij v Sloveniji, kjer se prideluje zdrava prehrana in pa tudi take stvari, kot sem napisala. Tako kvalitetna hrana kot je pri nas, je malokje v svetu. Če malo potelovadite po internetu, dobite ogromno informacij o hrani in o načinu pridelave po Sloveniji. Vsak si mora sam izbrati, kaj bo dal v usta. Ali mu bo telo kot kanta za smeti, za razne poskuse; TO MI JE PA POMAGALO, AHA TO MI PA NI. Ali se ni bolje ravnati po znanosti naših babic, ki so točno vedele kaj je treba jesti, da se počutiš dobro.

http://www.endovital.com/ Poglejte si malo tole zadevo. A ni bolje jesti nekaj, kar zraste ali se naredi iz slovenskih surovin.

Zanimivo. Pogovarjate se od alg. A je sploh kdo pomislu, če so alge, točno te o katerih govorite, bile kdaj v človeški prehrambeni verigi?

Točno tako.

Da ne bo nesporazuma, "hladen um" ne pomeni, da čakaš, da se stvari odvijejo kot pač se, ampak da si tudi sam prisoten s svojimi idejami, rešitvami... Če hočem, da jaz vodim igro življenja, moram ukrepati tako kot jaz hočem, vendar ne na hitro, ne na silo-mora biti točno tako kot sem se jaz zamislila... Precej let sem delala na področju, ki je zahteval hitre odločitve, hitre reakcije. Moram reči, da sem se kar dobro ujela na tem področju, vendar je vse skupaj šlo čez rob in takrat je treba tok malo umiriti, se za določen čas ustaviti in urediti "podstrešje".

Žal je pač tako, da smo vedno znova bombardirani z raznimi reklamami. Vsi nam poskušajo dopovedati, kaj moramo jesti, kakšna zdravila moramo jemati... Zato da sigurno ne bomo zboleli. Nihče od nas ni imun. Dedne zasnove sigurno nekaj pomenijo, potem je pa naše življenje na vrsti, kako ga živimo in kaj delamo z našim telesom. Je pa tako da vedno nekaj pametujemo in poskušamo drug drugemu pamet solit. Vsak je odgovoren zase in za svoja dejanja. Prej ko se to zavemo bolje bo.

Recimo meni je zelo všeč, ko sem slišala o internetni telefoniji, s tem da imaš še kamero slušalke... Tudi če se bomo pogovarjali na daljavo se bomo videli. Zanimivo pa je, če živiš v mestu, v bloku ali pa na vasi, si vedno sam s svojimi pozitivnimi in negativnimi trenutki. V vsakem primeru ti lahko taka vizualna komunikacija pomaga, konec koncev tudi iz tistih slabih trenutkov.

Ni nujno. Se zgodi, da si enkrat rečeš, zdej je pa tega dost. Hočem naprej, hočem živet, hočem se imeti lepo. Zato pa pravim, da je vsak človek kdaj bil depresiven, pa naj si bo za en dan en teden en mesec... Ampak vedno si lahko še naprej depresiven ali pa ustaviš kolo. V mojem življenju ne tako kratkem sem sprobala marsikaj. Vedno se lahko rečem: a ni krasen dan... ali pa obratno. Vse je stvar izbire. Glava pa sprejme vse, kar si rečemo.

Nekaj podobnega je tudi Luis Hay napisala v eni od svojih knjih. Ženske ki se tako pritožujete čez svoje može. Svoje sinove lahko vzgojite tako, da bodo boljši možje. Rešeno v eni generaciji.

Ali se je že komu zgodilo, ko se je popolnoma umiril, ko so misli ideje... tekle v možgane, da bo določena oseba prišla na obisk, ali poklicala. In res se je to zgodilo. Ali pa da se nekje sprehajaš in misliš na določeno osebo in jo čez nekaj časa res srečaš? Zanimivo a ne? Včasih sem že razmišljala, da verjetno na ta način prikličemo določene ljudi. Kaj pravite?

Največ se naučimo na svojih napakah. Vsi jih delamo celo življenje. Že star pregovor pravi: CELO ŽIVLJENJE SE UČIMO, NA KONCU PA ŠE NEUMNI UMREMO.

Kar se depresije tiče je moje mišljenje, da vsak človek kdaj pa kdaj zapade v depresijo. Točno vem, da sem po operaciji imela take nore trenutke, da so mi solze v potokih tekle po licih. Toliko solz kot sem jih pretočila v tistem času jih v svojem življenju še nisem, pa ni tako kratko. Tudi še sedaj me včasih prime kakšna čudna misel, vendar, pomembno je da sem sposobna iti preko tega in videti novo možnost. Včasih me kdo vpraša s strahom:KAKO SI? Tukaj mislim, da je ključ: ali si v tistem trenutku sposoben dati iz srca nasmeh na ustnice in povedati odprto kako si, ali pa zariješ glavo v pesek in se smiliš samemu sebi.

Kaj pa je po tvoje prava odločitev oziroma pravilna odločitev?