kukica

(začutla asociacijo preden sem prebrala ) skrivanje

Pika bla pridna, pa iz ene knjige prepisala eno večerno, pa eno jutranjo. Lepe sta. Rabiš?

strah

strast

Le pazi se!

Pa samo prebrat sem jo rabla.

srce

Pa faca si. A pol nas pa ne boš več marou? Ne, nisem. Bo treba na glavo skočit ...

Saj imaš prav. Ampak bom morala to enkrat naredit zaradi sebe. Ker me je tega strah. Ko sem se bala na glavo skočit v vodo, sem lahko strah premagala edino tako, da sem to naredila. Velikokrat. In zdaj me včasih še malo stisne, ampak vem, da v tistem trenutku, ko prevagam telo, začnem neizmerno uživati.

Res je. Veš zakaj ne? Ker se ŠE nisem sprejal take kot sem.

meni pa se vedno bolj zdi, da vsakdanjist in duhovnost sploh ne morat biti ločena. duhovnost ni le to o čemer govorijo velike religeje. Duhovnost ni le to, kar vodi k razsvetljenju. Duhovnost je prav vsako spoznanje na poti življenja. Taka je moja interpretacija te besede. Bolj resnično živiš, bolj si poduhovljen. Naamar, amlokdo se ne boji spremembe. Če se je nebi, ne bi rabili vsi toliko razpravljati tule, preden kaj v resnici storimo. Verjetno edina pot do sebe ...

ravno danes razmišljala, če bi dala svoje tema na blogcu na 'javne'. pa ne upam. Saj je tu kar nekaj ljudi, ki jim zaupam, ampak ... kaj pa če me bo kdo obsojal. Koza, vedno isto ...

ja, jest pa doma laaaačnaaaa in čakam in čakam na kosilo ... pa še nč sladkega nima za pol.

Vsaj slikce bi lahko spustilal!!!

xsmx

Misliš to s čisto posebnim delfinčkom? Mogoče pa smo ...

Vem, da nisi mislil mene, samo našla sem se notri. Zakaj sem taka? Mislim, da sem resnična jaz zelo blizu tega, kakršna se kažem med pisanjem. Mi pa v RL večrat zmanjka samozavesti za biti kar sem. A vedno bolj postajam jaz. Zanimam se za spremembo. Ker v meni se vse spreminja...pa tako se vse trudi ostati isto.... Zanimivo, na kaj si me spomnil. To sem napisla že pred časom. Že dalj časa opažam, da se spreminjam. Da ne želim več biti le produkt okolice. Da se želim pokazati, kakršna sem. Da želim odpustiti sebi in drugim. Kar pa povzroča v meni bolečino. Očitno sem preveč navajena na staro in se upiram spremembi. Ampak sprememba se dogaja ... Na kratko: vedno več si upam a hkrati odkrivam vse več strahov. A jih premagujem ... Pa smo spet pri tistem tvojem postu, na katerega sem se odzvala. Berem, kar sem napisala in mi postane nerodno, da kaj si boš pa mislil ... In v RL bi ti to govorila le, če bi ti zelo zaupala in če bi menila, da se počutiš podobno. Tukaj pa je lažje, ker me ne vidiš ...

Od mojega fanta babica je že pol življenja na tabletah proti RA, pa protibolečinskih...pa je slabo prenašala, pa je dobila še tablete, ki omilijo stranske učinke tablet .... skratka danes ne more več jesti nič, ima čir na želodcu in alergično reakcijo na skoraj vsa zdravila, vse jo boli .... Moja babica pa se proti temu ni borila s tabletami. Trmasta je ko bik, in se je rekreirala, prisilila, da je razgibavala členke tudi, ko so jo na smrt boleli ... vsakič, ko je šla mimo kopriv se je dobro popekla z nimi (baje pomaga) ... skratka naredila vse kar je mislila, da lahko... Lahko da vse to nima veze z boleznijo. lahko da ima pač ena od babic hujšo obliko bolezni, kot druga. Vendar obe poznam in imam občutek, da njuna jeza in trma zelo poslabšujeta bolezen. Aja, spravila sem se pisat, ker sem zjutraj poslušala po radiju, da so američani naredili raziskavo, da naj bi curry bil zelo uspešen pri RA (in tudi drugih vnetnih obolenjih) Vzhodnjaki ga baje že ves čas uživajo pri vnetjih in da zelo pomaga. ... mogoče je za pobrskat na netu, če je kaj pametnega o tem. Ni še znanstvenega dokaza (pa kaj), ker je treba še narest klinične raziskave s kontrolno skupino itd., a oboleli ljudje trdijo, da jim je uživanje curryja močno pomagalo. kakšne doze, v kakšni obliki , ... ne vem, ampak sigurno se da izbrskati informacije. Le pogumno naprej!

To je lahko pa popoln opis mene. :xx!:

Šit, že napisala, pa ponesreči zbrisala!!! :xx!: Ja, dobro je, da se piše. Predvsem zato, da razmišljamo. Vse bolj ugotavljam, da s svojim pisarjenjem ne počnem nič drugega, kot spoznavam sebe. Ko bom imela kaj novega na zalogi se pridem spet skregat.

Bohinj? Zelo slabo se spomnim in iz minute v minuto manj... V sanjah so se prepletali moji nekdanji in sedanji prijatelji. Kot, da bi se dogajalo v Bohinju, a je bilo vse drugače. - Maja iz srednje šole, zelo sem jo bila vesla in jo objela (nekaj časa sem jo želela spet srečati, mislim, da sem tudi gojila neke zamere do nje, morda sem zdaj odpustila) - pa potem tadejina sestra, tudi njo sem želela objeti, a ni pokazal, da ona želi isto in sem se ustrašila - neka prijateljica, ki je imela ljubčka, kar sem v sanjah podpirala, ker verjamem, da potrebuje ljubimca. stvar se je zapletla, ko mi je povedala, da je z Gorazdom od Ksenije. vendar se mi zdi, da nisem obsojala. - Tadejka, tam smo spali v eni koči ... Zakaj se tolk malo spomnim?!? lepe sanje so bile ...

Tule bodo zapisi mojih sanj. Spet bom letela ... Za začetek pa skopiram tole: "V predelih amazonke, kjer živijo tradicionalna ljudstva, pri katerih sem se učil, starši posvečajo vso svojo pozornost sanjam otrok. Če vidijo, da se otrok ponoči zbudi, takoj pristopijo in z zanimanjem vprašajo: 'O, kaj si pa sanjal?' In poslušajo zgodbo, z otrokom gredo skupaj skozi cele njegove sanje, zanima jih vsaka podrobnost iz okolice in vsaka otrokova reakcija. In če je naprimer otrok sanjal kačo, ga naslednji dan začnejo učiti pesem kače (sliši se nekako kot digereedoo). In s časoma se otrok v sanjah nauči uporabljati to pesem in nekega dne, ko ga spet lovi kača, se ustavi in kači sikne nazaj. Pri nas, v civilazaciji, sanje jemljemo kot nekaj neresničnega, to ni resnično življenje. Ko se pri nas otrok zbudi iz nočne more in starši to vidijo rečejo: 'Ah ne boj se, saj so bile le sanje. To se ni zgodilo zares, le zaspi nazaj.' Pa ni tako. Le kdo lahko reče, kaj je bolj resnično - sanje ali 'budno' življenje? vsekakor sanje odražajo naše budno življenje in le-to odraža naše sanje." Kot pravi Tony (šaman na čigar delavnicah sem bila), vedno sanjamo sebe, dele sebe. Svoje želje, upe, strahove,...., velikokrat stvari, ki smo jih spravili v podzavest. Če te nekaj v sanjah preganja, poskusi ugotoviti pred čim bežiš - vedno je to del tebe. Tudi če sanjaš odnos s starši in če le-ta ni uredu, še vedno sanjaš tisti del sebe, pred katerim bežiš. Vedno poskušaj iti vase in ugotoviti, na kateri del tebe kažejo sanje. Potem si ta del poskusi priznati, ga sprejeti. In naslednjič preden greš spat se trdno odloči, da tokrat se boš preganjalcem postavila po robu in verjemi, sčasoma se bo to res zgodilio. Na dobre sanje...

kar malo se mi ne da tega pisat, ampak rabim .... Včeraj: - CD Inner talk - veliko dobila za mislit, ko sem si dopisovala o saturnovem povratku - odprla temo z astrološkimi ugotovitvami o sebi. - v stvari, ki sem jih počela vnesla tudi nekaj pozitivne energije - se smejala iz srca - preživela večer z lubijem - pozitivno gledala na življenje ... težko je vse napisat, ker vsak dan naredim kaj dobrega zase in za druge, ne da bi se sploh zavedela. danes mi ni težko dobro misli ti o sebi (čeprav se je pojavil cmokec v grlo, ko sem to napisala. Dobra punca sem.

Uhhh... pride čas. Za nas je najbolje, da ne razmišljamo preveč, pač pa se prepustimo vodenju višje sile, pa če jo imenujemo Bog, Univerzum, Angel ali Saturn. :-) Verjamem, da je bistvo, da se čim bolje poznamo in v življenju delujemo v skladu s svojo pravo naravo. Žal se prepogosto okolica ne strinja z nami. Pa še ena stvar je po moje bistvena. To ti bo lahko koristilo v življenju. Najpomembnejši je naš odziv na vse, kar se nam dogaja. Ni pomembno, kaj se nam zgodi. Naša reakcija je tisto, zaradi česar tlačimo ta planet. Zato bodi vesela, da se ukvarjaš s sabo. Saturn pa v takih trenutkih rad pomaga. Veličastni Saturn je knjiga, ki se mi je prvič zdela, da je na začetku dolgočasna. No, potem sem dojela zgodbo in njeno bistvo. Del sem jo prebrala celo svojemu sinu, ki se je ob neki zgodbi celo zabaval. Je topla in prijetna za branje. Če začneš razmišljati, kaj ti v resnici hoče povedati, ti lahko spremeni življenje. Dojameš, da nikoli ni tako hudo, da ne bi bilo še slabše ali veliko bolje. Tvoja odločitev je. Preberi, pa boš videla. Običajno se Satunov povratek zgodi med 28-30 letom. Lahko tudi kdaj drugič, a ne bistveno različno, ker je vse odvisno od hitrosti natalnega Saturna. Hitrejši kot je, hitreje se zgodi povratek in obratno. Zato se moramo na začetku učiti vseh teh "dolgočasnih reči" - osnov, preden lahko karkoli bolj podrobno razložimo. :-) Skratka, ne obremenjuj se preveč s Saturnom in njegovim povratkom. Sam izračun je čista matematično-tehnična stvar. Posveti se sebi, odkrivanju svoje prave narave in najboljšemu delovanju kot ga zmoreš. Ostalo bo prišlo samo po sebi. Pri tem pa nikoli ne pozabi, da se na ta svet rojevamo, dokler ne postanemo popolni. Morda ti v tej inkarnaciji še ni namenjeno razsvetljenje, zato ne imej slabe vesti, če se ti kdaj zalomi. :-)