kukica

Pol pa, če te resno prime iti na pokopališče, bom jaz jutri zvečer skotr sigurno šla... A v kafiču delaš, da si tkole za vikende, pa praznike ... ?

Kadarkoli. Ko boš razpoložena za strašenje, ti samo javi. , Čeprov mam občutek, da teb se straši tam okol 6.ure zjutraj.

Želim si, da bi v tem intenzivnem obdobju dogajanja v meni sprejela čimveč sebe. Da bi se končno naučila komunicirati. In da bi že enkrat pozdravila to mojo kožo - moj stik s svetom. Pa da vsa ta gugalnica čustev, ki me meče ne bi bila zaman in bi vodila v lepše življenje. Vem, moč je v meni.

Moj dragi in jaz imava sicer zelo različna očeta, pa vendar sta si glede ene lastnsti skoraj identična. Oba rada govorita o odkritem pogovoru in ga kao spodbujata, nobeden od njiju pa ni sposoben iskreno komunicirati. takoj prizadeta, užaljena ... pa nič ne znata povedati iz srca. Pakaj, a mava identično lekcijo en z drugim? isto pranojo imava - paranojo pred bližino. paranojo biti izkoriščena. Bojim se mu odpreti. on se boji meni reči, da me ima rad. Ampak zanimivo je, da zadnje čase oba poskušava. Želim nama, da pozdraviva svoja ranjena otroška čustva. Oba sva bila močno prizadeta. In čas je da to pozdraviva. partnerstvo je pravi kraj za zdravljenje čutev. Žiga, ljubim te.

Jest grem zmeri ponoči. Ampak hodim na Viško pokopališče. Je tako prijetno majhno. lahko greš z mano strašit, če se ne bom jest tebe že preveč ustrašila.

Jaz bom šla pa ponoči, ko bo polno lučk, pa nikjer nikogar ...

Res so magični. Pa konji tudi. Ne vem zakaj mi grejo zdaj po glavi konji. V resnici vem. Lani smo se šli eno igrico, kjer si si moral zamisliti določene stvari. In eno od teh je bil konj. Meni se je naslikal prekrasen črn žrebec. Ves gladek, mehak in kitast. Pritekel je do mene, se podrgnil obme in zdirjal nazaj v gozd. Čutila sem njegovo ljubezen in njegovo svobodo. Vedela sem, da bova vedno imela rada en drugega, vendar naju to ne bo omejevalo. Vsak od naju živi po svoje. Žrebec potrebuje gozdove in širne planjave, kjer lahko dirja. jaz pa potrebujem varno jamo, kjer lahko živim. najina usoda je, da se srečujeva na poti življenja, da veva da se ljubiva in lahko računava en na drugega in da se nikdar ne omejujeva na svoji življenjski poti. Potem so mi povedali, da v tej 'igrici' konj predstavlja simbolizem partnerja. In vem, da si globoko v srcu res želim takega partnerstva. Svobodnega, ljubečega, polnega spoštovanja in zaupanja. Moram napisati zgodbo o žrebcu, ki se že nekaj časa oblikuje v meni ... Hvala Ksenija. Vem, da se nate lahko zanesem. Morda ne boš vedno poleg. Saj veš, poti se združijo in spet razidejo in morda nekje v prihodnosti spet združijo. Čutim pa, da ti lahko zaupam - za vedno. To je dovolj. Seveda me je strah ljubezni. Verjetno se bojim neznanega. Bojim se tudi bolečine ob razočaranju in obsojanja sebe. Učim se komunicirati in biti iskrena. To je korak v neznano. Kot otrok sem opazovala, kako se vse novice zavijajo v vatko in česa raje ne poveš, da ne prizadane, pa kako bežati pred pogovorom... Ampak jaz želim biti srečna. In srečna sem lahko le, če sem jaz resnično jaz. In počasi res postajam jaz. in učim se komunicirati. Toliko stvari, kot sem jih v zadnjem mescu povedala fantu, nisem še nikdar delila s partnerjem. In dobila sem ogromno v zameno. nekatere besede povzročajo bolečino ali strah, nekatere gnus do sebe in sram, pa tudi veselje in sprejemanje .. mešanica vsega. Ni lahko, je pa vredno. In dobro mi gre. Nekega dne se bom naučila komunicirati tudi s svojimi starši. Da le ne bi bilo prepozno ... Svojemu fantu zaupam. Verjamem, da bo iskren do mene, tudi če se bo zapetljal s kakšno žensko. Močno se trudiva najin odnos graditi na iskrenosti. Moj strah ni realen. Za tem se skriva nekaj drugega. Morda moj ljubosumen oče, ki je mislil, da ga mama vara. Ali pa mama, ki ga je verjetno zares varala. Pa vse laži, ki sem jih slišala. Partnerji, ki so me prevarali. Strah, da bom zopet ostal sama - brez fanta, brez prijateljev, brez družine. ... Pojma nimam. Vem pa, da bom z njim govorila o tem strahu. Ker bo potem lažje. In bolj iskreno. Hotela sem potrdit komentar in se vrnit k knjigi za diplomco, pa me je prestregla misel na angelske karte. Prosila sem za komentar v zvezi s temle razmišljanjem. Obiskala me je SERAFINA: Sem angel družin. Srečna sprememba ali priastek prihaja v vašo držino. (....Tu sem, da vam najavim čudovito spremembo, ki prihaja v vašo družino. Pravkar greste skozi obdobje prilagajanja in priprav na to spremembo. ... izzivi bodo spodbudili odkritosrčen pogovor in ta resnica je zelo očiščujoča. .... Potem, ko bo nemir odslužil svojemu namenu, bo nevihta mimo in vsem se bo odkrila modrina neba. ... Zelo vas ljubimo.) Hvala Serafina. Lepo. Hvala ze vzpodbudo. vidš kaj vse potegneš iz mene...

Želim si postati nov človek .. želim vsak dan začeti znova. Čisto prava pesem za te dni ukvarjanja s preteklostjo.

Ok, vzamem. če me trije sco iz 1.11. niso pokopal, me pa tud ta četrta ne bo.

Jaz sem tudi taka. Vedno čakam, da bo tisti drugi rekel ali naredil usodno stvar. Ne morem naprej, dokler stvari niso dorečene. Ampak ponavadi tako ne gre. Veliko stvari ostane nedorečenih in jih moram doreči sama pri sebi. Žal ali na srečo. Želim ti, da bi zbrala moč in pustila preteklost za sabo. Težko je živeti danes, če imamo misli v včeraj. Veš kaj ... nama obema to želim. In en kup za naju carice.

Lepo ... Ksenia, kaj je to fatiranje, ki ga večkrat omenjaš?

Res so neverjetni! Jaz sem jih videla 3x, ampak nikoli prav od blizu (če upoštevam le materialni svet). Od tega sem jih dvakrat prosila naj se mi pokažejo in kar čutila, da bodo prišli. Bila sem na jadrnici sredi morja. Prvič je mimo priplavala cela jata. Naslednje leto Mama in oče z dvema čisto malima. Si sploh nisem predstavljala, da je lahko tako majhen. In letos sta bila dva. Večkrat se sprašujem, če ni njihova vloga nazemlji ta, da bi nas ljudi naučili se igrati in veseliti. Še bolj kot jaz pa delfine obožuje moja sestra. Čuti neko močno povezavo z njimi. Verjamem, da bo nekaga dne z delfini plavala. meni pa se to dogaja v sanjah, meditacijah ... Hvala. Ej Ksenija, ful mi je fajn, ko se tukile pogovarjaš z mano. Spodbuda in videnje nekoga, 'ki nisem jaz', mi zelo pomaga. Srce si. In vesela sem zate, ko vidim, kako se ti odpira pogled.

...

Zbudila sem se rastresena, s strahom v srčku, v pričakovanju, če mi je lubi kaj pisal, ... skratka sama nemirnost v meni. Aja, pa skrbi me, če se bom lahko udeležila 40-dnevnih delavnic, pa DIPLOMA!!! Matr, česa me je tako strah??? Pa sprašujem se, če je Žiga s kakšno lubico, ker sem učeraj mela en privid. Zakaj vedno ta strah? Prvo vem, da se bo nekaj takega slej ko prej zgodilo. Niti si ga ne želim vezati nase. Želim si, da je svoboden žrebec, ki k meni pride zaradi ljubezni. Poleg tega sem ga jaz že prevarala in bila iskerana in mi je oprostil ... Kaj je? Imam jaz želje biti še s kom drugim, pa me je zato strah? Ali se bojim spet ostati sama? Želim si, da me pokliče. Želim, da bi čutil željo slišati moj glas, izvedeti kako sem , ... Zakaj mu to nič ne pomeni? Vem, da njemu čas drugače poteka. Še obrnil se ne bo in že bo teden dopusta mimo, medtem ko se v Lj. ure vlečejo. Ampak vseeno. kaj pa zvečer, ko greš spat ali zjutraj, ko se zbudiš - ne čutiš želje po meni? Ti je vseeno ker me ni? Ker se ne moreš stisnit k meni za nekaj minut, preden se prebudiš in začneš dan? Kaj pa jaz - čutim to potrebo? Si sploh želim tvojega klica zaradi ljubezni ALI ZRADI STRAHU? zato ker te imam rada, ali zato ker mislim, da je prav da me pokličeš??? Non-stop ene in iste misli, ena in ista vprašanja. Mi je to dovolj? Ne! Trudim se mu odpreti. Iskreno povedati kaj čutim in česa si želim. Želim, da je tudi on iskren z mano. V zadnjem mesecu sva naredila že velik korak. Hočem, da se nadaljuje v tej smeri. Ni pomembno ali pelje k razpadu ali jačanju veze. Pomembno je, da se naučim odpreti. Srček me prosi...

xrosex

ja do mehkega, a ne...

poleti sem bila na delavnicah pri nekem šamanu. O sanjah nas je učil tole: "V predelih amazonke, kjer živijo tradicionalna ljudstva, pri katerih sem se učil, starši posvečajo vso svojo pozornost sanjam otrok. Če vidijo, da se otrok ponoči zbudi, takoj pristopijo in z zanimanjem vprašajo: 'O, kaj si pa sanjal?' In poslušajo zgodbo, z otrokom gredo skupaj skozi cele njegove sanje, zanima jih vsaka podrobnost iz okolice in vsaka otrokova reakcija. In če je naprimer otrok sanjal kačo, ga naslednji dan začnejo učiti pesem kače (sliši se nekako kot digereedoo). In s časoma se otrok v sanjah nauči uporabljati to pesem in nekega dne, ko ga spet lovi kača, se ustavi in kači sikne nazaj. Pri nas, v civilazaciji, sanje jemljemo kot nekaj neresničnega, to ni resnično življenje. Ko se pri nas otrok zbudi iz nočne more in starši to vidijo rečejo: 'Ah ne boj se, saj so bile le sanje. To se ni zgodilo zares, le zaspi nazaj.' Pa ni tako. Le kdo lahko reče, kaj je bolj resnično - sanje ali 'budno' življenje? vsekakor sanje odražajo naše budno življenje in le-to odraža naše sanje." Kot pravi Tony (šaman na čigar delavnicah sem bila), vedno sanjamo sebe, dele sebe. Svoje želje, upe, strahove,...., velikokrat stvari, ki smo jih spravili v podzavest. Če te nekaj v sanjah preganja, poskusi ugotoviti pred čim bežiš - vedno je to del tebe. Tudi če sanjaš odnos s starši in če le-ta ni uredu, še vedno sanjaš tisti del sebe, pred katerim bežiš. Vedno poskušaj iti vase in ugotoviti, na kateri del tebe kažejo sanje. Potem si ta del poskusi priznati, ga sprejeti. In naslednjič preden greš spat se trdno odloči, da tokrat se boš preganjalcem postavila po robu in verjemi, sčasoma se bo to res zgodilio.

Simbolizem vizualizacije: voda=čustva drevo=jaz jama, pod svojimi koreninami=podzavest.

Zamiži, sprosti se. Začuti telo, vsak njegov delček in ga sprosti. Naredi par globokih vdihov in izdihov. Sedaj počasi pomiri svoj dih. Soba okrog te be začne izginjati. Znajdeš se v gozdu. vidiš drevesa okrog sebe. zaslišiš zvoke. Šum vetra, let žuželk, skaklanje veverice... Zrak napolnijo gozdne vonjave. Počasi se sprehodi skozi gozd. Gledaš njegovo lepoto, slišiš vse njegove zvoke, vonjaš vse vonjave. Bosa si. začutiš vlažno in trdno zemljo pod sabo. čutiš kako prijetno in varno podporo ti dajejo tla. Sprehajaš se. Nenadoma pred sabo zagledaš mogočno starodavno drevo. Začutiš, da hrani vse znanje naših prednikov. Povabi te k sebi. Pristopiš, položiš roke nanj. Čutiš ga kako diha, kako prilagaja svoj dih tvojemu, kako dihata skupaj. Objemi ga. zgubita se dva diha in postane en sam. Ti in drevo dihata v enem samem dihu, združujeta se. Postajaš to drevo. Čutiš svoje mogočno, trdno deblo. čutiš varnost in ljubezen, ki ti jo nudi. Začutiš močne korenine, ki te držijo v ravnotežju in ti dovajajo življenske sokove. Začutiš, svojo krošnjo, kako se steguje k soncu, kako šumi v pišu vetra. Čutiš svetlobo, ki jo črpaš iz sonca. Odpreš se tej energiji. Tvoje telo se celo napolni s svetlobo, postaneš svetloba. Počasi se skozi korenine spustiš v varno jamo, ki jo te korenine tvorijo. Svetla je, ker je napolnjena s tvojo svetlobo. Slišiš glasove starodavnih prednikov, čutiš njihov mir. Zaslišiš potoček, ki teče skozi jamo. Poiščeš ga in mu slediš. prideš do jezerca. Dotakneš se ga s prsti, čutiš kako jih voda obliva.... ....sedaj se spomni na nek lep trenutek svojega življenja - pogled, dotik, poljub, trenutek v naravi...karkoli ob čimer se tvoje telo napolni z občutkom ljubezni. .... pusti domišljiji prosto pot. *če to meditacijo izvajaš čez dan, ponoviš obratni vrstni red, da se vrneš v sobo, v budnost. nikar ne hiti in se ne prebudi na silo. vrni se v drevo, potem v gozd...nazadnje v sobo...in ko si pripravljena odpri oči. Če to meditacijo izvajaš vsak dan, sčasoma ne potrebuješ več domišljije, v resnici začneš potovati po 'sanjskih svetovih'. le pusti slikam, da se odvijajo, Tvoja edina naloga pri vsem tem je biti tu in zdaj, biti pri stvari z vso svojo pozornostjo. Pot v to meditacijo nam vzame kakih pet minut, dobra stvar tega, da jo izvajamo preden zaspimo, pa je, da lahko z jo nadaljujemo celo noč... pa še pomaga nam, da dnevnih skrbi ne prenesemo v sanje. naporno je namreč, če so sanje celo noč pod vplivom misli na npr. izpit, ki ga imam čez dva dni, pa še nič ne znam. P.S.: Jaz ponavadi zapim že, ko sem še drevo.

da se pohvalim ... Danes NISEM KADILA. Sprejela sem pomoč. Malo brala za diplomco. Šla na Katjino meditacijo - doživela čudovito izkušnjo. Posnela Igorju CD.

Nič več težko. Kaj me je danes najbolj razveselilo? 3 stvari si zaslužijo prvo mesto. 1. odločitev, da neham kadit. Ne bom preveč glasna in pametna po enem dnevu brez, ker to se mi večkrat zgodi. Sem se pa zares odločila! In sem happy happy happy... res bi se rada spoznala in videla takšno kot sem. Trava pa v meni zbuja nonstop ene dvome in strahove. Saj ima tudi pozitivne strani. Spodbuja domišljijo in ustvarjalnost. Samo kaj, ko te tudi toliko poleni, da nobene ideje ne izpeljem ... Pa paranoje so se začele zadnje čase. Se bo treba še nekaj časa nazaj držat, pol bo pa tudi želja popustila. Go Urša. 2. Ksenijin komentar Ne vem zakaj sem bila tako vesela, ko si komentirala mojo odločitev, da neham kadit. kot da bi bil to še dodaten znak, da je danes res The day. Hvala ti. 3. meditacija z delfini Bila na Katjini meditaciji in sem se spremenila v morsko deklico in plavala in se vrtela, skakala... potem sem bila spet jaz in je prišel igriv nasmejan delfin. Me je popeljal v globine in se simpatično smejal mojemu strahu. Sva skakala, se potapljala ... ta meditacija je bila res nekaj najlepšega. Hvala ti Ksenija, ker komentiraš tele moje pisarije.

Lep večer. Edino mal me živčnost daje. Neki hočem bit zoprna. Vem kaj je to. To je tisti mali živček, ki bi rad pred spanjem en joint. Hehehe, kar sam s sabo se kregi, ker ga ne dobiš! danes sigurno ne. Na meditaciji je bilo lepo, čeprav so mojemu umu šle po glavi neumnosti. Da zakaj govori v množini, pa zakaj tko hitro, a se ni boljš sproščat od pet do gleve ... Bedarije skratka. Drugač pa ful lepa meditacija. igrale sem se z delfinčki, pa morska deklica bla, tekla okrog jezera, me je vleklo v vrtince... res dobr. Moram na forumu poiskat, ker sem eno varianto te meditacije enkrat gor pisala, pa jo bom skopirala v blog. Nč, kr nova tema z meditacijami bo nastala... Kul dan. Hvala ksenija za tvoje komentarčke.

Nč ne štekam. kaj si hotla povedat.

Če je to edino, kar mi preostane ... ok, vzamem.