kukica

Dej še ti diplomiraj, da si bova lahko stroške za kuhančka delila!

Ko boš tam, ne bo več hudo. Samo da je čakalnica mimo ...

Saj si zares zaslužila ogromne količine alkohola! Pridna. Jaz se pitju pridružim decembra!! Povabim na kuhančka, 2, 3, 4, ....

Ah, FDV. Ampak sem si zbrala temo, ki mi je preveč pri srcu, pa mam skoz filing, da ne morem dobro napisat, kar bi rada. Eno dozo vere vase si bo treba nafilat. :hepko: Jaz sem pa ugotovila, da imam večjo paniko z diplomo, kot sem mislila!!! Ker si res želim januarja iti .... Veselo na delo.

o pa sej to si ti Peeeeeteeeeeeekkkkkkkk Ravno zvedla, da imam tudi ponedeljek frej. Mam, da diplomo napišem!!!!!!

Ne samo, da si naredil dobro dejanje. Močno si se žrtvoval!!

Pismo, a veš kolk časa si že želim zajadrat nad tlemi! In to vsako leto bolj. Res bo treba skočit... Te lahko kontaktiram, ko se odločim skočit? Iz kje greš pa danes poletet?

...na mladce fantke ...

Matr se maš fajn! A kdaj tud kakega v tandemu pelješ? Ne tolk skakat!!! Kdo bo pa v nedeljo tekel???

Pa kje si ti?????

Samodisciplina ne pomeni strogosti, temveč je enakovredna samospoštovanju samega sebe.

Dan. S čim pa letiš Nordika?

Le daj. Pomaga ... V glavo se mi je vtisnil tekst angela Tobija, ki sem ga brala več kot leto nazaj. Govori o tem, kako se ne znamo pohvaliti in o sebi misliti dobro. Da smo naučeni o sebi govoriti z rezervo, da izpademo važni in sebični, če se pohvalimo. Vendar, če se sam ne znaš pohvaliti, kdo te bo? Če sam ne misliš o sebi dobro, kako naj drugi? Če o sebi misliš slabo, je težko ravnati sebi v prid. Le kako naj vsako jutro vstanem in naredim tibetančke, če ne mislim, da delam dobro zase - če mislim, da kar delam, ni pa vse skupaj nič ... Dovolj pametovanja! Včeraj čutim, da sem veliko naredila za svojega prijatelja. Oba sva potrebovala pogovor drug z drugim. Za to pa so prijatelji. A. sem pomagala pospraviti lokal. Nisem zbrisala tehle postov, čeprav me je imelo. Včeraj je bil en tistih dni, ki ti nazorno pokaže, da kadar nekaj narediš iz srca, sprožiš celo verigo dogodkov, dobrih zase in za druge. Zjutraj sem naredila tibetančke kljub temu, da sem komaj vstala. Morda pa ne morem več brez njih. zadnjič sem narobe napisala, danes je 17. dan. Jutri prešaltam na 9. Dobro sem razmigala vrat in se po sončku odpeljala z mojo Zanellco (kolo ) v službo. Dobra punca sem. Ljubim življenje.

Mogoče pa ljubezen dobiš, ko si enkrat priznaš, da ne zmoreš vsega sama, se ji prepustiš in preprosto zaupaš. Tudi tvoja ranjena punčka rabi objem.

Najlažje se boš o učinkovitosti prepričal, če boš probal.

Moj se je tud na testo specializiral. Vsaj naziv dr. bi si zaslužil, kar se peke palačink tiče. Jaz jih obožujem. Sploh z domačimi marmeladami. pa tudi med in limona. Al pa taprav kakav iz venezuele. Uf, je načinov! Zdej sem pa lačna....

Kolk si priden. V nedeljo naj te ponese skozi Ljubljano ...

Ja, saj se najde. Se kar malo čudim sama nad sabo. Pred kakim letom sem se zavestno odločila, da je dost 'v nič dajanja' in obsojanja sebe. Da sem dobra punca, da bom verjela v to in mi ne bo težko naglas kdaj kaj lepega reči o sebi in sprejemat komplimentov. In sem res v tem času veliko naredila v tej smeri. Postala sem tudi bolj samozavestna. Še vedno pa imam probleme se pohvalit in si čestitat, pa čeprav za kaj malega. Res sem dobro tole zastavila, ker raaabiiim ... Hvala tebi, ker me vzpodbujaš.

Sem se še nekaj velikega spomnila. Vsak teden naberem za dve veliki škatli starega papirja v firmi in odnesem v kanto za reciklažo. Prej je vse to v koš romalo. Tudi to ni kar tako! Pa prijatelji se lahko vedno zanesejo na mojo ramo, kadar jim je hudo. Tudi prisluhniti jim znam. Problem je v tem, da ne vidim dobrih stvari, ki jih naredim, ampak samo tisto, kar mislim da bi lahko, pa se mi ne da al pa mi ne znese. Prav uredu je, da sem tole temo odprla. Kar srček me hoče bolet, ko pišem, pa cmok se mi v grlu dela. Ves čas hočem napisati kaj, za kar mislim, da sem narobe ravnala.

Ja pa je! Mora bit.

Ah smotko. Tile smajliji predstavljajo jutranje čivkanje.

Hej mucyka! :detelca:

Ti le piši, če pomaga. Rada bi ti le povedala, da boš za svoja otroka naredila največ, če boš poskrbela zase. Ne poznam tvoje zgodbe in ne vem, kaj se ti dogaja. Sem pa otrok ločenih staršev, ki sta se ločila vsaj deset let prepozno. In to je prineslo veliko trpljenja. Saj takrat je zgledalo vse ok. Samo so bile posledice prehude. Danes pa smo vsak zase - oče pijan, mami kronično depresivna, sestrice se še kar držimo, ampak se bolj skrivamo pred resnico ... ne glede na bolečino, ki jo odločitev za spremembe prinese vsem vpletenim, si otroci najbolj od vsega želimo, da bi bili naši starši srečni. Poleg tega ti to da vzgled, da je sreča mogoča, da jo lahko dosežeš tudi sam. Želim Ti, da se odločiš pravilno ZASE. Imej se rada. Zaslužiš si to.

Ojla Leila! Ze lahko vprašam iz kje si to pobrala? Želela bi si kaj več prebrat, ker delam na tem, da izboljšam svoj vid in mi vsako novo znanje prav pride.

Lepo si to napisala Pujsa. Ksenija, kaj pa če bi se raje tedensko tehtala? Saj veš, kile se že preko dneva zelo spreminjajo. Pa prvi rezultati itak ne pomenijo, da je šla maščoba dol, ... res si pridna in ne rabiš biti tako stroga do sebe. Morda tudi za tvojo slabokrvnost ekstremno hujšanje ni preveč dobro.