Izraz

Done.

Ooooo, ja zdi se mi da bo cool, da je to to in ko slišim recimo take kot si ti, ki ima v tej stvari podobno kot jaz oz. so to že čez dajali, bo že držalo. Freedom, at last: Thanks.

1. Točko odseliti se od doma, sem zrealizirala v februarju, bilo je svega i svačega, za popotnico. 2. Točko, dati odpoved v firmi pri bratu, realiziram jutri z eno mesečnim odpovednim rokom in koriščenjem dopusta, seveda s tem da ponaredim kar je za narediti, za lažji prehod. In že vidim, kaj bo, da sem neresna, neodgovorna, nehvaležna, pa glih sedaj, ko si je hišo kupil, pa ima polno enih skrbi,...pri plači bo hotel kaj rezat, mati enako, celega vraga, da se res hočem z vsemi skregat, da sem zlobna,.......bla, bla jao. Ampak moram, ker je zame tako dobro, ker drugače se mi bo v kratkem ftrgalo. Ker že čisto predolgo odlašam. Zaradi strahu, kaj bom potem, brez neke prave izobrazbe,...itd. Neki finančne zaloge imam, za nekaj mesecev, pol bo pa že neki. Svobodaaaaaaaaa, to mi je sedaj gonilo, da nisem več v hiši, kjer vladajo vzorci, katere jaz že čupam nekaj let. In ko se vsako dnevno vračam tja, me kar pozavga. Umik, retreat. Vse bo potem bolje, čez čas, ko se duhovi bodo pomirili. So god be whit me, brez nekih večjih šokov, prosim. Hvala.

Luknja v avri pride tehnično zaradi nekih vzorcev, recimo neko reagiranje na neko zunanjo situacijo. Konstantno. Ponavljajočo. Dokler ne razrešimo, se luknja vedno znova obnovi. To kar si ti imela, je zame neka redkost. Še nisem slišala. Me prav zanima kaj je bilo. Recimo pogrizeno energijo pleksusa sem pa jaz imela. Razrešila sem lahko samo tako da nisem več grizla sebe ampak bolj tistega, ki mi je nekako povzočil reagiranje. Nikoli ponavljam nikoli, ti ne more nekdo piti enrgije ali delati luknje, če nimaš v sebi neko mišljenje, ki to drugemu dovoljuje.

Sedaj je tak čas, da sem nam siloviti dogaja. Tisti ki smo na tej poti zavedanja, moramo kar pridno lopato uporabljat, prej spucaš boljše je, ker vesoljna energija pritiska, na vse kar je za iti. In to zelo močno. Izgleda da se res pripravljamo vsi skupaj na preobrat, z zemljo vred. Preobrat v kolektivno višje zavedanja. Sedaj ko hodim po svetu in opazujem in spoznavam ljudi, sem prijetno presenečena, ker nas je ogromno takih, ki delamo spremembe na sebi, ni tako kot se mi je zdelo da smo v manjšini. Če ni že kar pol pol. Na splošno gremo v pravo smer. Malo iz teme, samo zaradi Mačoninega zadnjega posta na koncu, to pišem.

Marija Mantis, si si pa vzela cajt. Tvoji odgovori so bili the best. Tako nekako tudi jaz razmišljam, ko nisem not. Sedaj je to spet mimo. So ko neke senzacije, ki pridejo pa potem gredo. Hvala vsem za pozornost.

Unis, pa kaj se je s tabo zgodilo? Vse kar berem od tebe zadnje čase samo še jeza, pa zagrenjenost, pa kritiziranje vse vprek. Prej nisi bil tak. Samo neko dokazovanje, borba za moč. In če že tok vse obvladaš, pa ne vem zakaj ne iskoristiš svojega znanja na sebi. Pa to ni provokacija, ampak resno sprašujem. Mene če recimo neki zaruka, kot recimo tebe ruka, grem pol v akcijo. In naredim vse da rašim, če se rešit da, če ne pa pustim, času čas- Kaj pa ti? Nič samo bevskaš neki.

Povem. To je novodobna tehnika, lepo pomešana z šamamnizmom in NLP-jem. Kratka in jedrnata. Sedaj jo bom opisala tako kot jo jaz izvajam, ker mi tako najbolje sede. Kolega moj ima tudi stalne delavnice, kjer se to naučiš bolj podrobno, in za vsak primer. Nekaj te muči, to občutiš v svojem telesu tudi ponavadi. Pokličeš svoj višji jaz dol na zabavo. S kazalcem greš proti nebu in mu v spiralnih gibih pomagaš dol. Pred tem gibom na hitro in močno vdihneš zrak skozi nos, da zresetiraš um. Potem začutiš morda mir, to je ze tvoj višji jaz na delu, ki ti tudi pomaga in ščiti. Morda pa nič. Odzove se vedno.To se ponavadi dela v dvoje. En je vodi terapijo drugi je pacient. Jaz ti opisujem samo mojo lastno različico za eno osebo. Tega te ne učijo. Vprašaš se, ime kaj v tem trenutku doživljaš v svojem telesu takega kar bi za vedno rada da zapusti svoje telo? Z notranjim očesom ali čutili, prečekiraš kaj čutiš, stiskanje morda, bolečino, strah, karkoli...poveš. Kje to občutiš? Pokažeš s prstom in poveš. Kako to izgleda, ima kako barvo, obliko, zvok..? Opišeš. Te to spominja na kako osebo ali dogodek? Prvo je ponavadi pravo. Sedaj pa te prosim, da to vzameš ven in podržiš pred sabo. Tukaj ti moram povedati, da je vse samo energija taka in drugačna. In to z lahkoto z mislijo in roko vzameš ven. Potem vprašaš sebe. Ali ti ima ta energija, še kaj za povedati, predno zavedno oddide iz tvojega življenja? Prisluhneš, ponavadi če je to energija kake osebe ima in ponavadi te ta oseba samo kaj uči, čeprav se ti zdi da ti je hotela slabo. Ali imaš še ti kaj povedati tej enregiji preden zavedno oddide iz tvojega življenja? Poveš če imaš. Če ne. Sedaj pa naj gre ta energija preko višjega jaza nazaj k osebi, od katere je in jo nežno vržeš v zrak v svetlobo. Sedaj se vprašaš ali ima tudi ta oseba kaj moje energije in je sedaj čas da se vrne nazaj k meni? Začutiš če je. Ponavadi je. Naj se moja energija vrne nazaj k meni preko višjega jaza, kamor tudi pripada. In že teče nazaj. Se vprašaš: In kako se počutiš sedaj? Če je cool, je cool. Sedaj pa te povabim da si vzameš še toliko trenutkov časa kot jih potrebuješ, da se vrneš nazaj v ta čas in prostor. PS: Če občutiš pa recimo še kaj, pa ponoviš postopek, to pomeni, da je naloženo več stvari na enkrat. Nič takega sicer. Je čisto simpl in deluje maximalno. Teh tehnik v tem sklopu je še kar nekaj, za prepričanja, za dogodke kjer je vpletenih več oseb......Uči jih pa NLP mojster in Ifa iniciator Miha Bavec. Preverjen.

Mantis ja čit tko je bilo, sem mu veselo začela razlagat, ker sva bila na Bledu o Turoffu, pa kako je bilo ko sem bila pri njemu, on pa če sem blesava da se pustim nekemu rezat kar tako in se je čisto razbohotil v tej temi nasploh. Pol sem pa popizdila tudi jaz. Nisem sekala proti uradni medicini ampak temu, kako je lahko tako pameten o nečem, k pojma nima. Pa mir. Mačona, ja takle mamo. Pa sem ugotovila kasneje, da je kar nekaj punc, ki se sprašujejo isto sedaj, sem bila kar presenečena. Frendice. Partnerstvo ali ne partnerstvo. Izgleda da je sedaj čas za take stvari. Bomo že zrihtale, vse tako in drugače da bo prav. Tudi ti in tudi jaz. Ja pričakovanja, sem že sama napisala, so poguba. S tem narediš luknjo v sebi, en del izprazneš in čakaš, praznina pa nikoli ni cool, hoče nekaj, tega ni pa hrepeni, daje občutek pomanjkanja. Ja trgovina ima veliko izbire, samo se bojim včasih, da ne bom jaz kaj prehitro kupila, kar ni zame, ker se še učim, vsega ne vem in je lahko kaj takega not, kar me bo zastrupilo. Čeprav sem zadnjič videla, da če si zvest sebi, izdelki ki niso zame kar sami odpadejo.

Pogovor, šamanska tehnika in biopolje. Še najbolje za vzorce, prepričanja itd, zelo učinkovita in hitra tehnika. Za rane pa aktivno odpuščanje sebi in vpletenim in nova prepričanja, je pa daljši proces. Odvisno kako globoko je zarita.

Bilo je prijetno, spoznala sem tud še en cool par. Dokler ni prišlo med nama do teme duhovnost in alternativa. Bum, prav na hitro. Striktno proti vsemu kar ni uradna medicina, pa sekat, men pa tud ni dalo mira. Pa sekat nazaj. Potem je bilo pa v zraku neko vzdušje umetno izpostavljenega mira. Skratka, poslovila sva se na hitro.

Jaz sem ti obisk vrnila, ne, da ne boš rekla, da me boli patak. Sem tud mal firbčna. K sem vidla da si bla pri meni sem takoj morala pogledat k tebi.

V ovnu. Karkoli že to pomeni. Hvala najprej za razumevanje. Take stvari sem mislila da itak ne bo noben bral, k je tok adijo. Brez repa in konca. Pa sem videla da ste, pa sem se malo zjokala spet, pa še malo se usput. Všeč mi je bilo tudi to, ker niste dajali nekih velikih nasvetov, samo prebrali in podpora. Res hvala, vsem. Čeprav sem to odpirala prav tu, tudi zaradi tega, da prebijem moje mišljenje, da to ni za med ljudi. Samo s tem spoznavam tudi to, da nisem edina in sama na tem svetu, v smislu moje izkušnje preteklosti, ko sem bila. Da odprem oči in vidim, da smo vsi zmožni ljubezni in podpore. Da svet ni tak, kot ga morda vidim. In da če sem bila takrat sama in zapuščena ko ta zadnj capelj, sedaj ni tako. Počasi. Danes imam zmenek s neko osebo, ki se poznava od malega in me je strah, strah da bi se kaj rodilo iz moje strani in bi šlo vse adijo. Strah, strah je projekcija uma, zatorej pogumno. p.s. tukaj bom še veliko bluzila, sem se odločila tako, tako da ne se jeziti, če bodo še kake blodnje ven prišle.

Sovražim biti človek, s čustvi, srcem in razumom. Vsak del dela po svoje. In sovražim tisti del sebe, ki si želi bližine in sovražim tisti del sebe, ki sovraži tisti del, ki si želi bližine. Govoriti o čustvih, vsaj tistih ki jih jaz smatram za moteče mi je težko. Jezo mi ni problem pokazat, žalost, sesutost pa zelo. Po škorpijonsko se umaknem v svojo luknjo, v kot da me nihče ne vidi in rešujem stvari sama. Zdi se mi po eni strani da živim patetičen lajf, še sedaj, čeprav je to verjetno daleč od resnice. Ljudje mi gredo na živce, itak. Zaupam nikomur ne, tisto res zaupam. Pa kaj je toliko govora o tem, zakaj bi morala sploh komu zaupati, ali ni bolje da se naslonim nase 100 posto. Ne vem kaj je s tem narobe sploh. Še ne vem kaj je prav, verjetno nek balans, ki ga moram vspostaviti. In ja preteklost me še lovi. Rada bi živela tak lajf, kot se govori po svetu. Samo takega žal jaz ne zmorem. Ulovi me izdaja. Kot duša in oseba sem resnično vzdržljiva, to je vezano na primerjavo s preteklostjo seveda. Ne moreš me več peljat "scat". Nikakor ne. Izdaja, da to je to. Ali bom lahko kdaj zaživela radostno non stop v srcu? Ali je to možno zame? Si morda ne želim preveč? Ali sem že šla predaleč? Popolnost. Ali ni to preveč za en lajf? Ali je možno, da srce res pozabi, ali se smilim sama sebi ali se premalo? Sem pretrda do sebe sem premehka? Kaj je na mojem grlu neizgovorjenega in samo je brez besed, samo tišči me in solze mi silijo na obraz? Kaj hočem povedati, pa sem že davno pozabila? Kaj srce moje te tako muči še, vse je mimo sedaj, sedaj lahko poveš, varno je. Znaš poskrbeti zase. Povej srce moje, kaj te muči, kaj si želiš? Kaj lahko storim zate, da se poceliš, da postaneš lahkotno. Kot je morda nekoč že bilo, samo se tega ne spominjam več. Ne verjameš, ne zaupaš, da je mimo, bilo je prehudo, čakaš, tiho čakaš, kdaj ti bo zadan še zadnji rafal, da boš lahko umrlo. Kje bom storila napako in se vezala na osebo, ki me bo do konca sesula. Ta del v meni še živi. Ranjeno srce. Veliko si si naložila, sprašujem se včasih, če si nisem morda preveč, sem bila morda preveč ambiciozna preden sem se rodila? Sem imela preveliko podporo, ki pa je sedaj ne čutim? Potrebujem osebo, ki me bo objela, razumela, brez sodbe in da se zjokam. Kako patetično, vendar resnično. Osebo, ki me bo sprejela kompletno. Tudi s to luknjo v srcu. Sovražim ta del sebe!! A nisi dobila dovolj od drugih? Kaj bi še rada? Da ti glavo odrežejo? Kam rineš? Partnerstvo je poguba, pa tako si ga želim. Poguba. Manj ljudi imaš okoli sebe, bolje je. Ljudje niso samo dobri. Čeprav smo vsi iz istega, razvijali smo se drugače. Mir daj ti del mene. Utihni zdaj. Kaj je prej žalost ali jeza? Ne upam si več narediti koraka do sopotnika. Preveč kiksov je bilo. Učenj se temu reče. Naučila sem se umakniti, preden se čustveno zapletem. Verjetno je to cool. Partnerstvo je zame samo še si, nisi. Verjamem v neko pravljico, 100 % sorodno dušo in je nikakor ne izpustim. To je tisto kar mi daje upanje in smisel. Kot da je nekje nek fant, ki je namenjen samo meni. In ga čakam. In čakam. Ko mi pade upanje, mi pade radost. Mi pade volja do življenja, mi pade vse kar sem zgradila. In spet pride neka lahkotnost, in spet upam naprej. Ja to je smisel. Lahko bi imela cel svet, vendar ga nočem imeti sama. Hočem ga imeti z njim. Pripravljena sem počakati, da ga skupaj osvojiva. Ali sanjam, ali ni življenje kot neke sanje, kje je meja? Ali je res ni? Ali naj svet vzamem sama? Ali je moja pot pač ta, pa je nočem videti, ali je partnerstvo vzorec ki ga igramo že od pamtiveka? Ali je to možno. Zakaj sta dva spola, čemu? Za reprodukcijo. Ali nas ni že preveč? Ali je res čisto vse trgovina? Morda je samo to, da je v dvoje lažje. Ha, kako bedno. Po mojih izkušnjah je predvsem težje. Čudna so tale naša učenja. Sploh tole moje, ga ne razumem še najbolj, čist. Kateri strah tiči tule vzadaj, tisti glavni? Strah pred izgubo. Česa? Osebe ki bi jo ljubila. Zakaj bi jo izgubila? Smrt in moja stigma preteklosti. Ali misliš, da bi zaničeval ta del tebe, ga izkoristil, zmanipuliral. Ali lahko verjameš, da ima tudi tebe neka oseba resnično rada? Tisto res, do konca? Mene ne. Zakaj ne? Nimam takih izkušenj. Tega ne poznam. Samo slutim, da je možno. Za nekatere morda. Zame ne. Mam že kar nekaj let in če tega do sedaj nisem izkusila, ne vem kakšna je še verjetnost da kdaj bom. O bog, kako se bom iz tega zvlekla. Nov smisel si moram najdt, pozabiti na sebe, zbrisati pričakovanje ljubezni in samo dajati. To znam narediti in tudi bom. Spustiti hočem strah, pred ponovno izgubo sebe. Nisem več nemočna, mala, vsakdan v strahu za življenje punčka, ki sploh ni vedela, kaj jo je doletelo. Ne rabim podpore drugih zato ker je nisem imela. Imam glavo, močno telo in neustrašnega duha. In obenem moram pozabiti čisto na to kaj si drugi mislijo o meni. To naj se energetsko pretvori v sedanjik in v pozitivno formulirane trditve. Se mi ne da sedaj popravljat. Sedaj pa naj gre.

življenje krojiš in ko se zaupanju prepustiš samo zaživiš

To kar sem napisala je univerzalno. In ja čez to gre vsaka duša, to kar ti trenutno občutiš. To je preizkušnja zaupanja, se lahko predaš, lahko zaupaš da karkoli je, je dobro, ima nek višji namen, ki ga trenutno ne vidiš, ga pa boš čez čas. Samo manjka ti zaupanje, prav nič drugega. Moje mišljenje je da vsak dogogek rabi svoj čas, da pokaze, kaj te uči. In nikar ne pozabi, da se vsaka duša posamezno odloča, kako bo živela življenje in kaj bo od tega imela. In če mamica v strahu bedi nad ranjenim otrokom, njena duša že ve za kaj si je to izbrala. Sigurno se bo rodilo nekaj novega v njej, nekaj davno potlačenega. Vsi smo pozabili da smo večni in iz mišljenja minljivosti, zapadamo v strahove.

Strah je mentalna projekcija. Kaj pa če.. Hromi oz. prikrije našo pravo bit. Samo misel. Misel nima moči, če ji tega ne dovoliš. Če ji pa dovoliš, pa živiš ubogo življenje in to za ceno svojega zadovoljstva. Se splača pustiti misli, da prevlada? Po moje ne. Orijon, saksofon, pleše kontrabas, zemlja pleše, tja med zvezde.

nova oblika življenja je nastala ko človeka trudna glava se je usodi predala

x:Dx Je smešno.

No me veseli, da te nasmejimo, tudi radost je pot do boga.

Alan, tebi pa samo tole:"Sebstva ne moreš spoznati v dvogovorih, razglabljanjih ali v neskončnem prebiranju knjig. Sebstvo se razodeva tistemu, ki hrepeni po njem. Tiste, ki z vsem svojim srcem hrepenijo po Sebstvu, Sebstvo izbere za svoje." Ti je znano? Ne sodi, če ne veš.

Prišli smo tja, vse bilo OK, tudi povedali smo da nimamo rezervacije, nas je dal na listo, bili zelo prijazni, čisti blagoslov, neverjetna pot, neverjetno doživetje, smeha, prejeli tri darshane, ker smo včeraj šli zaradi dela, nas so bili veseli, tako kot vsakega, bili smo povabljeni tudi na večerjo od Daniela, ki je pri njej, dal nam je svoj CD, neverjetno, kako je vse skupaj potekalo, Merra pa je utelešenje božanstva. Prejela sem po kar sem prišla, sedaj pa počivanje, prišli smo domov danes ob poldne.

Dragi moj, kar grem iskat je moja osebna stvar. Na kakšen način pa samo med mano, njo in njim. Ja? Nisem odgovorna ne tebi, ne komurkoli drugemu na svetu. A razumeš?

Profil folka??? Prav nespodobno in ozko je ocenejevati ljudi po lokaciji rojstva, se ti ne zdi? Pomoje da vse bolj izhaja iz zavedanja posameznega človeka in ne iz lokacije rojstva in bivanja le tega. Bila sem veliko na deželi in tudi ta profil ne ustreza, temu kar si ti opisal. Po tem takem bi morali biti ljudje na vasi vsi povezani z bistvom zemlje in zakaj je večina ljudi, predvsem moškega spola, bolj povezanih z gostilno, v katero komaj čakajo da gredo in tam "prečistijo" svoje dnevne, mesečne in letne frustracije in jih utopijo v alkoholu. Sledijo svojim nagonom? Tudi v "mestu" živimo taki, ki imamo veliko raje naravo kot pa beton in oboje skupaj uspešno združujemo in nas nič ne ovira pri sledenju nagonov, če SI DOVOLIŠ verjeti. Ja saj se bere.

Hud? Kaj češ.