Alan_New

Popolni smo taki, kakršni smo.

Seveda so poti in to zelo različne do istega cilja. To, da je vsakdo Bog, je zgolj zavajujoče mentalno prepričanje (in prej škodi kot koristi), dokler ni realizirano v bitju. Pot do Boga je pot do te realizacije.

Marcel Štefančič, jr. - Zakaj so knjige tako debele? O špehih in njih alibijih.

A ni (skoraj) vedno tako? Se strinjam, da je nekatere doživljaje in spoznanja težko pravilno ubesediti, ampak se da. Primer je recimo Šri Aurobindo, ki zelo lucidno, logično in natančno opisuje svoje doživljaje in druge procese, ki se dogajajo pri preobrazbi človeka. Ampak očitno kaj takega o "angelih" ne bomo brali v tej temi.

Manose Singh - Buddhas Garden http://images.amazon.com/images/P/B000063NLO.01.MZZZZZZZ.jpg

A niso tiste tri komade izvajali Roxy Music? Morda jih zato ni.

Tem o RKC je kar nekaj. Mislim, da je nova popolnoma odveč.

Preživim.

Niti približno.

Mi ne koristi prav nič, da je seksi, če ne morem dihat zraven. Ne, mislim, da cigarete zlorabljajo tebe in druge kadilce.

:xx!: Mah, kolikokrat sem že slišal te besede od raznih zasvojencev...

Krishna Das - Hanuman Chaleesa

Dosti in preveč. http://www.romlist.com/end/

Ni "kr nekaj". Seveda pišem iz lastnih izkušenj in na podlagi določenih sklepanj, ampak to še ne pomeni, da sem klical angele.

Ma kje sem pisal, da jih kličem?! Citiraj mi post, kjer sem baje to zapisal, ker kot jaz vem zase in za svoja dejanja, tega nisem zapisal. Uffa. Vem, zakaj pridejo vampirji, ko pridejo, a zagotovo ni zaradi strahu. Vem, pa ne povem.

Ne, takrat odbije tvoja ura, angeli pa nad teboj nimajo več jurisdikcije. Tudi ti si površna. Ti pravim, da nikogar ne kličem, ne angelov še manj pa vampirjev -- pridejo sami. Če mi hočeš povedati, da ker imam negativen odnos do krščanstva (pozitivnega pač ne morem imeti), je ta negativa strah, ki kliče vampirje? Ne bo držalo, čeprav bi bilo logično, da je tako.

A misliš tisti post od matjazza? Mah, zdi se mi nakladanje. Od kje angelom pravica, da me npr. čuvajo, če pa jaz tega nočem? Od kje jim pravica, da se vtikajo v moje življenje in recimo nekaj preprečijo, ne da bi za to kogarkoli prosil? Recimo, a je pametno nekomu pomagat, če odklanja pomoč (mislim čisto fizično, tu na Zemlji)?

Ne. A pridejo na lastno iniciativo.

Saj jih sploh ne kličem, ker jih ne potrebujem. Človek je po mnenju nekaterih najslabše bitje v Univerzumu. Baje so še živali boljše od njega, angeli pa sploh.

Last Legs - Mass Production

Daleč od tega, saj verjetno veš -- kaj sploh sprašuješ! Čutim, da ni nobenega takega bitja ob meni. Ko pa že dobim pomoč, ki bi jo nekateri angelski privrženci označili za angelsko, ni od angelov, ampak direktno od tistega/tiste, katerega/katero prosim za pomoč. Kako vem? Občutim. In v čem je smisel, da bi človek moral imeti angele varuhe? A jih res potrebuje ali so to spet kakšne pravljice, ki nam jih trobijo? Meni se zdijo te fore z angeli tak ali drugačen vpliv krščanstva, zato so mi sumljivi.

Še dobro, da se je pojavil že pred 500 leti -- bog ne daj, da bi se pojavil danes. Pa itak ga ne bi priznali. Našli bi na tisoče citatov, ki bi "dokazovali", da to ni in nikakor ne more biti Krišna. Kakor da bi vas moral vprašati za dovoljenje, ali naj se pojavi ali ne. Podobna zgodba je z Jezusom in krščanstvom. Vse mora biti v neki daljni preteklosti, da so stvari lahko nejasne in polne raznoraznih interpretacij, da se lahko pojavi kakšen močan ego in razglaša, da je edino njegova razlaga avtentična. Tipičen vzorec, ki se pojavlja v raznih religijah: vse pomembne stvari so se že zgodile v daljni preteklosti ali pa se še bodo v prihodnosti, v sedanjosti pa ti ne ostane drugega, kot da verjameš (veruješ) v stvari, ki so se in/ali se bodo še zgodile. Da pa bi se v sedanjosti pojavil avatar -- bog ne daj, saj to vendar ne gre! Kaj bo potem z mojo vero? Zato morajo taki biti takoj diskreditirani na tisoč in en način. Na milijon in 153 načinov. Slavo pa bodo vedno poželi duhovno in politično neoporečni guruji ali samooklicani avatarji, ki ne delajo težav in ki tako ali drugače niso problematični. Ah, konformizem, kako radi te imamo. Tudi v duhovnosti. Sploh v duhovnosti.

Ne morem reči pravzaprav nič o teh "bitjih", ker jih (še) nisem ne srečal ne videl, razen tega, da me nobeno od teh ne vodi ne varuje.

Točno tako. Sicer pa je usoda zelo preprosto povezana s časom. Če zamudim razne roke (za priti v službo, za plačati položnice itd.), mi je posledično marsikaj usojeno.