Alan_New

LibriVox -- če knjige raje poslušate.

Na to računam. Potem me bo papež lahko proglasil za svetnika. Izgubljeni sin, ki se pokesan na kolenih vrne v čredo... Nevetjetno!

Meni je npr. ljubša pravljica, da Jezus ni umrl na križu, temveč da so ga pravočasno sneli dol in spizdli v Indijo.

Sebastjan, svetujem ti, da se ne predalčkaš, temveč da se lotiš iskanja in najdenja tvojega resničnega bistva, četudi zgledajo tvoje trenutne lastnosti kot t. i. indigo lastnosti. Ljudje imamo potrebo se opredeljavati in se uvrščati v razne skupine, ker se ne poznamo, in tako nam drugi določajo identiteto po našem zavednem ali nezavednem dovoljenju. Sicer pa naredi, kot hočeš.

Genesis - Where the Sour Turns to Sweet 2006

Ta zapoved je lahko do neke mere resnična, a je praktično jalova. Kdo pa ljubi samega sebe? *************************** "bog je od vedno" je naslov teme... Morda je res od vedno. Vsekakor pa je od takrat, ko ga je človek ustvaril po svoji podobi.

Zvrst glasbe mi dandanes ni več pomembna. Vsaka zvrst mi je v redu, če je glasba zaigrana občuteno in to tudi oddaja.

Nisem siguren, a se mi zdi, da ja. Še enkrat naredi uuuups, ker Trpljenje mladega Wertherja je napisal Goethe. Ampak Faust je odično

Razen Baudelaira in Rimbauda do ene mere, me ti dekadentneži in simbolisti niso kaj pritegnili. A, pa še ena, ki sem jo odložil na polovici: Učna leta Wilhelma Meistra od Goetheja. Sploh ne vem, kako sem lahko do polovice zgural.

Sej je razumljiv tudi meni. V bistvu mu beseda zelo klepetavo teče, a dolgočasno mi je brati njegove spomine, asociacije in sploh tale tok podzavesti.

Evo, prevedenih je vseh sedem knjig. Iskanje izgubljenega časa. 1, V Swannovem svetu. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1963 Iskanje izgubljenega časa. 2, V senci cvetočih deklet. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1975 Iskanje izgubljenega časa. 3, Svet Guermantskih. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1987 Iskanje izgubljenega časa. 4, Sodoma in Gomora. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1991 Iskanje izgubljenega časa. 5, Jetnica. - Ljubljana : DZS, 1995 Iskanje izgubljenega časa. 6, Ubežnica. - Ljubljana : DZS, 1996 Iskanje izgubljenega časa. 7, Spet najdeni čas. - Ljubljana : DZS, 1997 Že ki smo pri Proustu, V Swannovem svetu sem nehal brati po treh straneh. Dolgčas.

Po moje pa je slabo samo po sebi, če je nekdo pijavka in se fila z energijo ljudi na tak in drugačen način. Misliš, da je bil tudi on pijavka? V redu, a poglej recimo njegovo fotografijo ali pa fotografijo kateregakoli drugega prosvetljenega človeka; začuti v polnosti, kaj oddaja. In potem poglej recimo fotografije kakšnega Woytile ali Ratzingerja ali kakega drugega religijskega voditelja katerekoli vere (čeprav morda najdeš med njimi tudi kake izjeme). Vidiš razliko? Pa še nekaj za premislek: zadnjič sem ti dal link do glasbe, ki so jo igrali razni glasbeniki, ki so bili z Oshojem. Če bi bili ti ljudje izpiti, ko so toliko let živeli v ašramu, a bi lahko igrali tako občuteno glasbo, kot jo igrajo?

Ne gre za verjetje. Kdo govori o verjetju?! Govorim o temu, da je butec tisti, ki kar vse meče v isti koš, ne da bi vedel, za kaj gre. Kar se mene tiče, sem riskiral in šel v smer, ki jo je Osho nakazal s prstom. Ja, gotovo sem zgledal kot ovca, ko sem šel kar po neki stezi, ne da bi vedel, kam vodi; ko sem preko knjig zaupal nekemu popolnemu neznancu iz neke Indije bogu za hrbtom. A ko zdaj po tej poti hodim, vidim, kaj mi daje in kaj jaz dajem in vidim, da je marsikaj, kar je Osho (in tudi drugi prosvetljeni ljudje) govoril, res in da drži. Seveda, nič novega si ni izmislil, vse je že prej pisalo in bilo povedano. Eksistenca je tu od vedno. On je bil zgolj še en buda, ki je hotel nekaj povedati ljudem: ene privablja, druge odbija. Kar je na nek način celo "normalno".

Ko pa sem bil toliko let v njej. Mi ni vseeno.

Joj, kake muke mi je povzročal Don Kihot. Tudi jaz sem spuščal cela poglavja, sem menda prebral samo začetek, dva stavka vmes in konec. Podobno, če ne hujše trpljenje, sem doživljal ob Cankarju, še posebej Na klancu. Niti naših socialnih realistov nisem mogel brati. Fuj. :xx!: Proust... Še dobro, da se je nekje ustavil in ni nadaljaval svojih asociacij na neskončno potenco. A da ni ves cikel preveden? Meni se zdi, da je -- vseh sedem knjig. A jih je kaj več?

Malo se pa lahko še zgražam.

tantra, lepo da se trudiš. A žal nekaterim butcem ne moreš ničesar povedati, ker so tako egoistični (ne v pomenu sebični, temveč z močnim egom), da ne znajo ločiti, kdo so tisti, ki ljudi zavajajo in jih izkoriščajo, kdo pa so tisti, ki dejansko pomagajo ljudem pri njihovem razvoju, in jih zaradi tega nerazumevanja mečejo vse v isti koš. Poleg tega ljudem, ki zagovarjajo verjetje (vero) in ne védenja (ker se pač iz tega ali onega razloga morajo oklepati nekega prepričanja, vere, ideala itd.), težko dopoveš kaj o spoznavanju in dojemanju objektivne resničnosti.

Remec obvlada znanstveno fantastiko. Mirno se ga spravi ob bok največjim svetovnim pisateljem ZF-ja, kot so Stanisław Lem, Isaac Asimov, George Orwell (zaradi 1984) in drugih podobnega kova. Iksion ali Beg iz prikazovalnice pa je sploh biser, čeprav mi je še vedno njegov najljubši roman Mana.

Ratzinger hoče mašo v latinščini. :xx!: http://www.dnevnik.si/novice/svet/254371/

Zanimivo, kako Osho zadene ljudi direkt v njihova prepričanja in samoljublje. Se spominjam, ko sem prvič bral njegove govore (mimogrede, Osho ni napisal niti ene knjige), me je tako metalo, da sem hotel knjigo nekam zabrisati. Hkrati mi je pa bil neverjetno blizu, kljub reakcijam, ki so se mi dogajale. In knjigo sem tudi dejansko kdaj odložil, ko nisem mogel naprej; a ker sem hotel razumeti, zakaj me kakšna stvar živcira in zakaj sem v reakciji, sem bral naprej in raziskoval. Globlje ko sem šel, več sem spoznaval. Življenje pa me je postavljalo v situacije, ko sem praktično živel in preizkušal njegova "učenja". In kar je govoril, stvari dejansko take so, vsaj kar se tiče notranjega sveta in zakonitosti bivanja. Kajti preverjal sem, kar sem bral, in doživljal. In to večkrat. Problem je v tem, da če ga poslušamo samo z ušesi, ne bomo veliko dojeli. Osho je nalašč govoril velikokrat kaotično in v paradoksu s samim sabo, saj tako zmede um in na nek način prisili tiste, ki ga hočejo razumeti, da uporabijo vse svoje čute oz. občutenje, da dojamejo za kaj gre. In njegova najboljša fora, ki je največ ljudem trn v lastnih gnilih petah, je materialno bogastvo, ki so mu ga podarili. Bil je zares bogat, tako notranje kot zunanje, a nič ni bilo njegovo. Seveda evropski krščansko sfukani um tega ne more razumeti: zakaj ni dal revežem, zakaj uči eno, a počne druge ipd. Ampak Osho ni nikjer učil, da se kao ne sme imeti materialnega bogastva -- kajti, zakaj pa naj bi sploh bilo slabo? Zakaj ne bi smeli biti materialno bogati? A ni duhovno morda? Seveda je bil totalno duhovno nekorekten mistik, in to je eden od razlogov, zakaj ga cenim in spoštujem. Toliko mi je dal preko zapisanih besed, da ne dá povedati. Sploh me ne čudi, da so ga v Ameriki zastrupili: po svoje je bilo samo vprašanje časa, kdaj ga bo kdo fental. Da je bil lopov? Kaj pa je ukradel, npr.? Ste kdaj poslušali Deuterjevo glasbo, ali pa Mitena, Devo Premal, Binduja? Če jim je ukradel življenje, denar in kdo ve še kaj, kako ti ljudje lahko igrajo tako čudovito in globoko glasbo? Kako lahko gre Deuter v božanske višave s flavto, ko pa je toliko let živel v Pooni z Oshojem, ki ga je izkoriščal, da se je lahko vozil naokoli z Rolls Royci? No, kakorkoli, za nekatere bo pač ostal lopov. Pa dobro zapahnite vrata vašega uma, da vam kdo ne ukrade prepričanj in vere!

Včeraj gledal grozljivko 仄暗い水の底から (Honogurai mizu no soko kara = Dark Water = Temačna voda). Dobra zadeva za ljubitelje grozljivk. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/thumb/9/9d/Darkwater2002movieposter.jpg/200px-Darkwater2002movieposter.jpg

Ve kdo, kaj pomeni "cecljati"? Ne v SSKJ-ju ne v pravopisu tega glagola ni.

Tudi o "nič lepih" temah se je dobro in velikokrat potrebno pogovarjati.