To itak velja. Vendar sem opazil še neko drugo zakonitost: več kot je svetlobe v človeku, več je napadov nanj. Tema se pač upira. OK, zdaj veš. A me iščeš po knjižnicah? Običajno sem šel spat, nič nisem poskušal, ko sem nenadoma zaslišal rožljanje verig in tuljenje, telesa nisem mogel premikati, zagledal sem dva obraza, moškega in žensko, spominjala sta na človeka, vendar nista bila človeka. In potem se je dogajalo, kot sem opisal. Sem pa tiste noči, mislim v tistem obdobju, doživljal zanimiv "spanec". Zjutraj sem bil popolnoma spočit, a občutek je bil tak, kakor bi bedel celo noč. Sem in nisem spal. Po bolečini v pleksusu pa nisem nič jokal, saj ni bila moja bolečina, temveč od tistega stvora. Njega je bolelo, ker je pa bil v meni, sem čutil njegovo bolečino in umiranje.