Nekoč sem bil takega mnenja, danes sem drugačnega. Preden še karkoli napišem: zavedam se, da je velika verjetnost, da ne boste razumeli, kaj pišem, a bom vseeno poskusil pojasniti pogled. Gre namreč za to, da bi Država in Religija morala biti povezana. Zdaj pa k razlagi. Religijo razumem kot Religioznost, torej kakovost Srca, ki sije Ljubezen. Prava religija nima v svojem bistvu nobene veze z verovanjem v karkoli: tako Boga kot razno razne sisteme dogem in prepričanj. Prava religija, če ji tako rečem, je prosvetljeno stanje Bitja. Tak človek je resnično pravičen in religiozen in taki bi morali voditi državo. Tak človek tudi ne pripada nobeni inštitucionalizirani religiji in nikakršnemu političnemu gibanju/stranki. Čim je religija kot sistem verjetij inšitucionalizirana, je mrtva navlaka, ki jo zaradi strahu vlačimo s seboj. In nekaj mrtvega, pa naj zvenijo besede še tako krasno, še tako ljubeče, še tako resnične, ne more voditi življenja. Cerkvena (verska) oblast ali civilna (neverska) oblast: do določene mere je vseeno. Obe sta le delni in pomanjkljivi, ker izhajata iz sistema prepričanj, vrednot, predpostavk. Za novo življenje potrebujemo religiozno last in ne ob-last, kasneje pa niti te ne več, ko se bomo (tako upam) postopoma razvijali v anarhijo, družbo brez ob-lasti. V trenutnem stanju pa vsekakor raje izberem civilno oblast, kot pa versko oblast, če mi je baje to omogočeno z demokracijo. Pa še nekaj besed o krščanstvu in komunizmu. Ne vem, če ste opazili, a osnovne ideje komunizma niso nič drugega kot krščanski koncepti občestva. V posameznih župnijah in škofijah pa je itak določena mera samoupravljanja, z Vatikanom kot Centralnim komitejem. Zato se mi zdi ta razkol med komunizmom in krščanstvom totalna bedarija, ki izraža omejeno razmišljanje in videnje (če sploh kakšno) tako kristjanov kot komunistov.