Alan_New

Res. Samo so še druge bolj prefinjene metode siljenja (npr. karitas in razne "dobrodelne" akcije ipd.). Ki pa se mi zdijo kot brezupen poskus, da si pridobijo nazaj moč, ki so jo nekoč imeli.

Res. Uroki delujejo na nezavedno, torej na zavedne ljudi uroki nimajo nikakršnega vpliva. Zavest je močnejša od katerekoli magije.

To sem se tudi jaz zmenil s prijateljico in prijateljem. Me prav zanima, če se bomo držali dogovora.

A je klon "premagal" originalno temo? Moja trenutna pesem počutja... Tišina.

Ko tukaj berem toliko pohval lepoti lunatikom, se vprašam: je sploh kdo grd med nami?

Torej: če se hočeš izogniti neželenim posledicam, moraš napraviti tako, da ni neželenih posledic.

A, zato tako smrdi po mrličih. :xx!: Ne, me ne moti. Motilo bi me, če te osnovne življenjske pravice ne bi imeli.

Ne pametujem nekaj brezveze, dobro vem, kaj pišem. Način življenja je lahko marsikaj -- pa kaj? Še vedno je magija nepopoln nadomestek za delo na sebi. Kot je nasploh dandanes veliko takih nadomestkov, ki pa seveda ne morejo ničesar nadomestiti. To je že bolje, če je z ljubeznijo. Pa vendar: zakaj bi sploh čarali? Tukaj vidim pohlep v ozadju in zadovoljevanje kdo ve kakšnih želja.

Groza! Merklova se prilizuje nacipapežu, da bi v evropski ustavi omenjali krščanstvo in Boga! Vračanje v mračni srednji vek ali pa padanje v še temnejšo noč... Upam, da bo večina ljudi, ki lahko na to vplivajo, dovolj pametna in prisebna, da ne bo dovolila česa takega. http://delo.si/index.php?sv_path=41,396,156516

Najbolj mi paše progresivni rock in njegove številne podzvrsti. Seveda so tu tudi nekateri odlični novodobni glasbeniki -- vendar ne vsi, ker je v tudi v novodobni glasbi veliko čudnih in prav nič novodobnih zadev.

Kako trpi ego, ko sliši besedo morati. Pa vendar vsi dobro veste, da de facto obstajajo zadeve, ki jih morate opraviti, pa se lahko še tako tolažite, da se nič ne mora. Ta reakcija je prav značilno najstniška.

Moje izkušnje z drogami so se začele in takoj končale z alkoholom. Še od trave nisem bil nikoli zadet, ker mi zadeva neopisljivo grozno smrdi. Če je že treba biti zadet, imam raje naravne načine. Res je, crna_puma, tu igra veliko in pomembno vlogo namen. To se vidi tudi pri nekaterih rock bendih, zakaj so preizkušali in posledično, kakšna je bila njihova glasba in oni sami.

Ko sem ubil prvega človeka, nikoli več nisem bil Srečko

Ali pa Ishtar.

Kdo pa je bog-at?

Tudi s cigareti je tako. S tem da je rok umiranja daljši. Agonija traja dlje.

Mogoče pa je to filozofiranje in nizanje prepričanj želja in globoka potreba, da bi prišli do Njega. To je konec koncev v vsakem bitju, pa naj se tega zavedamo ali ne. Tudi kako Ga imenujemo, je v bistvu vseeno.

Ja, prav imaš. Natačnost nam je spolzela. To bi šlo. Vendar sem mislil nasprotje Življenju, ne življenju.

Italijanščina je tudi dobra za prozo. Jo direkt spremeni v poezijo.

Mogoče pa je samo eden izmed začetkov.

Tu se z veseljem podpišem. Kdo je božanski in kdo ni... Hja, že res, da je vse božansko, a razlike je v tem, če nekdo v polnosti to živi, je torej v stalnem stiku z Bogom in samim seboj, prosvetljen; ali pa nekdo drug, ki ima samo idejo o tem. Ki je sicer v redu in na nek resnična, vendar ni resnična, če človek ne živi v Božanskem.

Kdor išče, ta išče. Kdor najde, ta najde.

Ne zakoni kot neke zapovedi, ki jih je treba spoštovati, če ne se scvreš v peklu, temveč kot značilnosti. Neupoštevanje teh značilnosti pa ima seveda svoje posledice. Eno zanimivo zadevo v zvezi z desetimi božjimi zapovedmi sem bral nekje. Tamle avtor pravi, da to niso zapovedi, temveč obljube. Se pravi, ko bomo spoznali Boga, ga bomo iz vsega srca častili, spoštovali njegovo ime, dan itd. Ko ga bomo spoznali, bomo posledično spontano živeli tako, kot kao zapovedujejo zapovedi. In to se mi zdi dosti bolj smiselno in milostno, kot pa zahteva po spoštovanju nekih zapovedih z grožnjo strahu v ozadju. Kako bo nekdo častil in spoštoval Boga, če ga ni spoznal, samo na podlagi neke zapovedi, ki mu jih vsiljujejo, češ da je to božja beseda? Sami moramo priti do božje besede -- potem bomo lahko vedeli, kateri zapisi iz zgodovine so resnični, kateri pa laž. A argumentov za to ne bomo imeli, ker to ne bo razumsko-logično spoznanje na podlagi dejstev, temveč bivanjsko spoznanje. Ne, pa ni edini izhod. Način morda je, a Jezus nikakor ni edina božja inkarnacija. Res pa je, da na koncu vsakdo spozna, kdo je (bil) Jezus; a prav tako spozna kdo je (bil) Krišna ali katerakoli drugi avatar (in če je bil res avatar ali pa kakšen šarlatan).

Misliš, da res išče spoštovanje zapovedi? Meni se bolj zdi, da si nadvse želi, da sami spoznamo, če sploh so in katere so te, kot jih ti imenuješ, zapovedi, jaz pa jim pravim zakoni življenja. To je ena izmed poti in nikakor ne edina. Ne dvomim pa, da tisti, ki je globoko predan Jezusu, pride do Boga (poudarjam Jezusu in ne RKC in njenim učenjem). Ceremonije so simboli in teh ne potrebujem. Čaščenje je v srcu, v zavesti.