Moje osebno mnenje je, da mu je primanjkovalo spanca in je postal rahlo psihotičen. Sicer pa, ali ni "duhovna pot" samo izraz za proces predajanja duhu? Tistemu univerzalnemu ali svojemu lastnemu, saj ni razlike. Tistemu občutku, ki ti zjutraj požene kri po žilah ko odpreš oči ali pa ti omogoči da vidiš lepote tega in drugih svetov. In ki ti pomaga, da občutiš spoštovanje do te veličastne kreacije, kogarkoli je že to delo? Eni potrebujejo za to dolge poti, še posebej če se učijo poslavljanja ali česa podobnega kar ponavadi preprečuje osvajanje neskončne svobode duha, drugi pa le trenutek popolne predanosti. Tu ni recepta ali boljšega in slabšega. Spet tretji potrebujejo kašnega Napoleona, da jih malo skrajša.... Ja, eni pa samo živijo. Pa včasih zadostuje le kratko obdobje stika z duhom in že se vpišeš v nesmrntne. Kot recimo, Kostja.