Meni pa niti pravice niti dolžnosti ne dišijo po nekih naravnih zakonitostih.... Evo, rodiš se na nekem planetu, ki mu sobivajoči pravijo zemlja ali kakorkoli že in poizkušaš se nekako znajti, enemu se dogaja nekaj, drugemu kaj drugega, učiš se (ali bolje, imaš možnost učiti se), spoznavaš poti in pravila okolja kjer živiš, se prilagajaš (ali pa tudi ne, jebi ga), mogoče ugotoviš, da lahko samega sebe tudi presežeš in spoznavaš zakonitosti, ki veljajo pri tem, in tako naprej.... Ne vidim in ne čutim, še manj pa vem za kakršnekoli pravice, ki bi mi jih narava podarila, niti dolžnosti. Če pa govorimo o dogovoru med sobivajočimi, je pa to druga pesem. Če bi dogovor hotel kolikor toliko slediti neki zdravi pameti, bi morale biti premo sorazmerne, z nekim minimumom, odvisnim od skupine, ki se dogovori. In še verjetno bi bilo vsakega posebej potrebno vprašati, ali se z njim strinja, da ga ima možnost tudi zavrniti in oditi tja, kjer imajo drugačnega.... Recimo, pravica do miru bi lahko bila povezana z dolžnostjo do nenasilja. Ali pa, če tuliš, da imaš pravico biti tak kot si, je verjetno tvoja dolžnost pustiti ostale take kot so.... In vse skupaj privede do tega, da moraš sam slediti dolžnostim, ki se jih zavedaš in se zavedati tudi svojih pravic. Ki jih po mojem v naravi itak ni...