mgd

Ja, vsak ma pravico do svoje vere Od koga si pa slišu, da to ni res kar sem napisu? In če bi ljudje odprto preveril omejitve svojih čutil, uma, intelekta, moči, bi se zamislil kako to da raje verjamejo temu kot notranjemu občutku, ki jih vedno rešuje iz problemov in izpolnjuje. Kasnej ga spoznavaš vedno bolj in bolj in s tem tudi sebe in svoj odnos z njim. Bog je onkraj čutil, argumentov in logike in je prijeten Ja sam to ni Bog, ker Bog ni moj, tvoj, njen itd., to je le njena predstava o nečemu. Bog je vsevedno bitje iz katerega vsi izhajamo in smo mu vedno podrejeni. Če smo mu naklonjeni smo izpolnjeni, če ne, v strahu. Izbira je naša. Na žalost še marsikatere. Hvala.

Ne skrb, Bog vedno obstaja. Je pa res, da lahko zgubimo njegovo zavedanje, če zlorabimo svojo svobodno voljo in tako pridemo v depresijo. Se pa lahko po njegovi milosti spet rešimo ven.

Zakaj? Drgač tist je blo tko, da so mu krščanski menihi priznal, da še niso direktno vidl Boga in mu zato ne morjo opisat njegove oblike po kateri je tudi spraševal, ampak da vejo da so v Indiji svetniki, ki imajo globje realizacije in da lahko poskusi tam. Velik ljudi misl, da lahko vidiš Boga šele po smrti, če si bil pobožen, sam to ni res, lahko ga vidiš tudi še za časa svojega bivanja v tem telesu in umu. Zato pa je boljš, da Boga spoznaš in maš mir kot da si ga predstavljaš ali zanikaš itd., na podlagi svojih omejenih čutil, uma, intelekta, lažnega ega.

Zakaj?

Panika žal vedno bo, več ali manj, dokler se ne predamo Bogu, ker se oklepamo ene nenaravne pozicije, ki ne bo zdržala. SSKJ : agnosticízem -zma m (i) filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju Ja, bistvo stvari res ni dostopno človeškemu spoznanju, ker so njegova čutila, um, intelekt, moč omejeni. Lahko pa spozna, če se preda Bogu, popolnemu bitju, ki ima neomejeno kvalitet, po njegovi milosti.

Ponavad sem slišal, kako naj verjamem v Boga, če ga pa ne vidim. Ali pa, saj moja mama je zelo molila za zdravje pa je vseeno umrla. Ali pa, rekla sem teti, da če bo umrla, da naj mi pride povedat, če je res kaj onstran, pa ni prišla itd., kako naj verjamem v Boga. Boga lahko direktno vidiš, ampak tako kot infra-rdeče svetlobe s katero z daljincem premikaš kanale na Tv ne morš vidt s prostim očesom, pa jih vseeno lahko vidiš z določenim inštrumentom in indirektno po efektu, ki ga vidiš itd., tako tudi Boga lahko indirektno vidiš in tudi direktno, ampak s primernim postopkom http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png In čutil boš olajšanje od materialne eksistence in notranjo blaženost in jasno videnje narave vsega kar je itd. Lahko ga tudi slišiš po Njegovi milosti. In v primeru ko je molila za zdravje, pa je vseeno umrla, to še zmeri ni dokaz, da Bog ne obstaja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png On vedno deluje v večno dobrobit vseh nas in navzven mi ne mormo vedt kaj je v pravega sebe dobila ta, ki je molila. In glede življenja po smrti lahko sam direktno izkusiš še predno morš zapustit to telo. Lahko se zaveš kdo si v resnic, različen od telesa in uma in čigav si in kaj je izvorni vzrok trpljenja in kaj je izvorni vzrok vse sreče, sploh ti ni treba čakat do smrti ali čakat da ti nekdo pride povedat, ki je umru, ker če ga nisi sposoben slišat ga ne boš slišal. V vseh nas prebiva Bog, ampak mi nismo On, mi smo povezani z Njim. Ampak nase in Nanj lahko pozabmo če zlorabmo svojo svobodno voljo. Ko smo pol v tej pozabi se ne zavedamo kdo smo in kdo je Bog in ne verjamemo vanj zaradi raznoraznih razlogov. Ampak tist, ki je spoznal Boga, nam lahko vse te razloge enostavno odmakne in lahko začutimo, vidimo, slišimo, otipamo... Boga, če smo seveda pripravljeni sodelovat. Dokler nismo, pač verjamemo v to iluzijo še naprej in ko bo neizpolnjenost postajala vedno bolj in bolj neznosna bomo bolj pripravljeni. Mogoče tudi šele čez par življenj ali pa 100. Bog nikogar ne sili v nič in tud to da smo pod vplivom iluzije je bila naša odločitev, ker smo verjeli, da se lahko "odžejamo v vodi fatamorgane v puščavi kjer je ni", namesto da bi verjeli izkušenemu. Nam je pa vedno pripravljen odmaknit to iluzijo in s tem vso neizpolnjenost in dati pravo izpolnjeno življenje, ko bomo hotl. Vse te aktivnosti v tem svetu, hranjenje, služba, odnosi itd. nas nikol ne morjo izpolnit, ker je to vse začasno in ni tko kot nam izgleda da je ali da bo. Kar pa seveda ne pomeni, da je srečno življenje samo da se odpoveš vsemu temu in rataš nenavezani "opazovalec". Tud to ni izpolnjujoče in ščasoma postane neznosno. Šele ko ponovno navežeš svoj stik z Bogom in s tem z vsemi kakor so povezani z Njim in z vsem kar obstaja in ko se praktično zaveš večnega življenja in večnih odnosov in večnega prebivališča (še ko si v tem začasnem telesu, umu in svetu) si lahko res izpolnjen, drgač ne, nikol. Zato tisti, ki se zavedajo kdo v resnic so, nikol ne prosijo Boga za dober avto, ženo, denar, zdravje al karkol, ker vejo, da je to vse začasno in da od tega oni (v pravem jazu) ne bojo dobil notranje izpolnitve sebe, tud če dobijo. Čeprav Bog ti lahko izpolni tud vse te materialne želje brez problema in pri tem boš začutu njegovo ljubezen, tako kot jo boš začutil, če ti jih ne bo eksterno izpolnil, ker ti bo dal nekaj več kot to. Zato na koncu prideš do molitve iz izpolnjujočega spoznanja, O moj Bog, nič drugega si ne želim, le tvoje služenje, za vekomaj.

12 let nazaj sem v Sloveniji sreču uspešno pravnico, ki mi je čez nekaj časa odprla srce in povedala, da zaradi depresije razmišlja o samomoru. "V tem svetu je vse začasno. Zato me nič ne veseli delat. Kako naj bom zadovoljna v nečem za kar vem, da ne bo trajalo. Karkoli, odnosi itd. Vidim tudi druge kako so "srečni" v tem kar počnejo, ampak jaz ne morem tako kot oni, ker direktno vidim, da je vse začasno. To ne more biti pravo življenje. Čutim, da mora biti še nekaj več od tega". Potrdil sem ji o začasnosti vsega kar gledamo s temi materialnimi očmi in si zamišljamo z umom in da res v tem ne morš bit srečen, ker to ni taprav life. Taprav life se začne ko se zaveš kdo si v resnic, da si večen in da obstajajo večni odnosi in večni life in da si lahko zares srečen, česar se lahko zaveš že ko si v tem telesu in na tem svetu. Avtomatsko ji je pošla depresija in želja po samomoru in še danes srečna časti Boga. l. 2008 sem bil v enem Krišnovem templju v Indiji v Delhiju in en dan je na večerno ceremonijo prišel en zahodnjak. Po koncu sva se začela mal pogovarjat in pol je vsak dan začel hodit. Ko sem ga po parih dneh vprašal kako se mu zdi tukaj mi je odprl srce in povedal, da je v Indijo prišel z namenom, da se ubije. Bil je star ene 40-45 in rekel, da ga je zapustila punca in da je zgubil službo in da ga je zelo potrlo in da je najprej začel jemat droge, ampak da je blo še slabš ščasoma, da ga je postajalo vedno bolj in bolj strah in da ni vedel kaj naj s tem življenjem in da je prišel v Indijo z odločenim planom, da se bo 6. decembra ubil tukaj v Indiji (blo je proti koncu novembra). Ko sem reku, aja... je nadaljeval in rekel, ampak čudežno, še men ni jasno kako je to možno, takoj ko sem prišel v ta tempelj kamor me je povabil natakar v čajnici nasproti mojega hotela, mi je spontano izpuhtela želja po samomoru, ker sem v sebi začutil eno notranjo izpolnjenost. Zato sem tudi prišel še naslednji dan in tako naprej in sedaj imam spet željo po življenju in čutim, da obstaja neko srečno življenje. Takrat sem mu razložil glede nauka Šri Krišne v Bhagavad Giti o tem kdo smo v resnici, kaj je iluzija te materialne eksistence, zakaj je trpljenje, kdaj ga ni in kako si lahko res srečen in ta Andreas je začel srečen brat Bhagavad Gito, služit Krišno, opuščat vse slabe navade in bil je srečnejši iz dneva v dan. Kasneje se je z novim zavedanjem, poln upanja in entuziazma vrnil nazaj v Nemčijo. Obe zgodbi sta resnični, lahko tudi dam kontakt, če bi kdo rad preveril in izvedel iz prve roke.

Kakšen problem v nauku?

Resnična zgodba, iz njegove avtobiografije, na kratko. Pilot Ronald Nixon (1898 - 1965), anglež, njegova mama kristjanka. Ampak on sam nikol ni šel v cerkev, nikol ni verjel v Boga, nikol molil Boga. V prvi svetovni vojni je bil pilot vohun in iz Francije je preletal nemško mejo in prinašal podatke. Bil je zelo znan, tudi v časopisih so pisal o njemu, o njegovi pogumnosti kot pilot itd. Enkrat si je zaradi še večje slave želel prenest še več in še natančnejše podatke in je zato letel malo nižje kot sicer. Ampak nemci so ga takrat vidl in s streli zadeli njegovo letalo, ki je začelo goreti. V letalu so bili še trije. Letalo je gorelo in padalo in takrat je Nixon vidu, da nič ne more in takrat je rekel "Če si vsemogočni Bog, prosim pomagaj mi". Letalo ko je padalo je presenetljivo padlo na francosko stran, kamor so prišli francozi in vidli da so vsi umrli razen Nixon, ki je v komi. Nekaj časa so ga oskrboval v Franciji, kasneje poslali v London, kjer se je po 2 mesecih zbudil iz kome. Ko se je zbudil je najprej vprašal kaj se je zgodil in kje so ostali trije. "Vsi so mrtvi, samo ti si preživel". Takrat se je spomnil svoje molitve in se še enkrat zavedel, Bog me je rešil ali z njegovimi besedami "power beyond our ken" (moč, ki je nam nedoumljiva). Po tem je začel hodit v cerkev in študirat razne religije sveta in globoko spraševal po Bogu od vsepovsod. Krščanski menihi so mu priznali, da mu na taka globoka vprašanja ne zmorejo odgovort, ker še niso direktno videli Boga, ampak da lahko gre v Indijo in tam poizve. Nixon je šel v Indijo in se zaposlil kot profesor angleščine na Lucknow univerzi, kjer je bil dekan tudi nagnjen k duhovnosti. V tem času se je naučil sanskrit, da bi lahko bral vedske spise. Prebral je vse spise in na koncu tudi Vedanto (aforizmi, zaključki Ved). Srečal se je tudi z ženo tega dekana, ki je bila bhakta Krišne. Od nje je prvič slišal tudi Šrimad Bhagavatam ali zadnje delo zapisovalca Ved, ki je komentar na Vedanto. Takrat je spoznal, da je s študiranjem Vedante popolnoma zadovoljil svoj intelekt, s Šrimad Bhagavatom pa svoje srce. Po branju Šrimad Bhagavatama se mu je naravno prebudila ljubezen do Šri Krišne in ta žena od dekana ga je tudi inicirala v Krišna mantro in dala ime Krišna prem (ljubimec Krišne). Po tem se je srečeval še z drugimi, ki so poznali Krišno, med drugim tudi z znanim Bhakti Sidhanta Sarasvati Thakurjem. Po tem je ob vznožju Himalaje odprl ašram, kjer je s svojim Gurujem (to ženo od dekana, ki se je takrat popolnoma odrekla posvetnemu življenju) in ostalimi častil Radha Krišno in napisal nekaj knjig, med drugim tudi komentar na Bhagavad Gito in tudi sam iniciral učence. Tam je tudi zapustil svoje telo in odšel domov, v večno prebivališče Boga, Šri Krišne, kjer je pravo življenje. V svoji biografiji je to napisal "I was out and out atheist but I became out and out theist". Tko da splača se molit Boga. Za karkoli že. In ko ob tem začneš vedno več in več čutit njegovo ljubezen, ga na konc prosiš le še za eno stvar, za njegovo služenje in to je to kar te edino lahko popolnoma in vedno izpolnjuje. Bog je en, ni jih več. Ima neomejeno oblik in aktivnosti, sam je en, vsemogočen. Iz Njega izhajamo vsa živa bitja, smo v njem, smo od njega in od njega smo vzdrževana, zato je za nas najbolj naravno in prijetno če ga naklonjeno služimo. Brez da se predamo Bogu, ne mormo bit zares pomirjeni in srečni. Boga se ne da vidt s temi materialnimi očmi, ampak le po njegovi milosti, z večnimi, ko se mu predamo.

Velik stvari pomaga do določene mere ampak dokončna odprava kakršnekoli depresije/žalosti/neizpolnjenosti se zgodi ko se predaš Bogu, popolnemu bitju in ga služiš.

Jz sm izpolnil. Hvala za vprašanje. Naša popolnost leži v predaji Bogu, popolnemu bitju, v služenju Boga, v navezanosti na Boga. Glede na trenutno koncepcijo sebe in Boga različnih oseb, so tudi različne molitve Bogu, ki so vse dobre in na konc kulminirajo v molitvi le za služenje Boga. V zvezi s tem sem se spomnil primera pilota Ronalda Nixona in njegove molitve, ko je bil v prvi svetovni vojni sestreljen, a je čudežno in edini preživel in kasneje v svoji biografiji napisal "I was out and out atheist, but became out and out theist". Bom napisu v podrobnosti mal kasnej.

Mene je zanimal kater "scientific means" (ki je omenjen v tem pomenu) oz. znanstveni način/proces/postopek je tuki mišljen. Konkretno proces kater je mišljen. Zarad tega ker me zanima kolk maš ti tega osebno realiziran in lahko zato razumljivo razložiš iz prve roke al le ponavljaš besede za drugimi in če boš sposoben opazit določene kontradikcije in omejitve v temu kar citiraš. Če pa maš v to pač trenutno trdno vero in te zadovoljuje pol je pač to to zate, trenutno. Tud iz tega lahko neki dobrga ven potegneš kar ti bo pomagal pol za naprej. Niti mi nisi odgovoril kaj naj bi samospoznan izražal, za razliko od nespoznanega. Sprašujem tud zato, ker je proces samospoznanja, ki ga jaz sledim zelo enostaven, jasen, transparenten, prijeten in pelje do večne resnice, popolne odprave depresije in izpolnitve srca in ko ga začnem na tem forumu vzpodbujat sta ti in shamannamo v prvi vrsti, ki hočta to preprečevat http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png (ker se vama zdi da sta ali da bosta Bog http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png in bi rada v to vpeljevala tudi druge tukaj). Večkrat mi že nista mogla odgovort na kontradikcije vajinih izjav ali razložit vajine določene izjave, da o izražanju kvalitet samospoznanih oseb niti ne govorim http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Ampak tud za to imata pravico in jaz se vama zahvaljujem ker meni, drugim in sebi indirektno pomagata pri dodatni definiciji pravega samospoznanja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Kakšna meditacija pa je tuki mišljen? Se prav s to meditacijo kontaktiraš svojo dušo in rataš eno z dušo. Duša pa je povezovalec med duhom in materijo. Duh je skupek vseh energij ali Monad, ki se odseva v duši? Kater proces pa je tuki mišljen konkretno in na kakšen način se samospoznana oseba izraža, za razliko od nespoznane. Kaj in kako se izraža? Pa v tistem citatu od prej sem mel še eno vprašanje glede "free"-anja minda, body-ja itd. kaj je mišljen, konkretno.

Jemanje antidepresivov (maš sintetične in tudi naravne zeliščne), sprememba okolja, družbe, početje stvari ki so ti všeč itd. vse pomaga. Ampak čez čas se izkaže, da le do določene mere in če ne greš pol naprej na samospoznanje, se izkaže, da je pomagal le za nekaj časa. Ko spoznaš in priznaš to pomanjkanje, si bolj pripravljen it na samospoznanje. In pri samospoznanju, če te en uči ali če se ti zdi da si Bog, sam zato ker si različen od materije (grobe in subtilne), ker si zavesten in imaš svobodo izbire tud pomaga. Ampak tud to le do določene mere. In če ne greš pol naprej na polno samospoznanje, tudi to le za nekaj časa.

Z antidepresivi lahko spremeniš stanje uma, ampak ne morš pa direktno spoznat da nisi svoj um in se z njim ne poistovetit. Zato jemanje antidepresivov lahko določenim ljudem (ki so trenutno na določeni stopnji zavesti) res pomaga pri depresiji do določene mere in da pridejo vsaj na točko ko se lahko začnejo ukvarjat s samospoznanjem. Eno je popravljat avto (za katerega se ti zdi da si ti in če gre avtu na boljš, gre s tem tudi "tebi", eno pa je spoznat, da sploh nisi avto). Če se človk po jemanju antidepresivov ne začne ukvarjat tudi s samospoznanjem, mu seveda tablete same po sebi ne bojo dokončno pomagale, kar bo eventuelno opazil. Ampak tist, ki pa absolutno zavrača uporabo antidepresivov za kogarkoli (brez upoštevanja različnih stanj zavesti ljudi) pa tudi še ni v celoti dosegel samospoznanja, četudi se mu tko lahko zdi.

Ja, jz sm tud tko dojel, da če se identificiraš/poistovetiš z umom, da je to razlog zakaj trpiš depresijo (ki je eno izmed spremenljivih stanj uma). Kaj pa tist naprej citat in moje vprašanje?

Brezo in shamannamo, kaj je tuki mišljen s "personification" in "personified" pri It is the personification of this state which creates confusion and chaos. Personification is self-destructive. Whatever is personified is not the real Self In tuki, kaj je mišljen da "free"-aš mind, spirit and body? Kaj je tuki mišljen pod mind, kaj pod spirit in kaj pod body in od česa "free"-aš mind, spirit, body? In kaj je detachment tuki in kako se to konkretno prakticira. Resno me zanima. Z namenom obdelovanja razlogov za depresijo.

Take so moje ponavljajoče in potencirane izkušnje, zato to tudi delim z ostalimi za vzpodbudo pri odpravljanju depresije s to metodo.

Kot sem že napisu, po milosti Boga, glede na moje delovanje v skladu z njegovo željo, dobivam uvide v to da sem duša, ne um in da um ni sestavljen iz atomov duše niti ni njen sestavni del in da sta si čiz različne narave. Kolk % ve Bog in že nekaj je boljše kot nič, ker kot sem že omenil, že da se rahlo zaveš, da si duša, ne um, ti skor v celoti odprav depresijo. V celoti jo odpraviš, ko vedno deluješ v skladu z željo Boga, ker jo zamenja ekstatična izpolnjenost.

Sej se ne, niti nisem tega napisal http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Duša, ti, se lahko ponovno zaveš, da si duša, da nisi svoj um, po tem ko si se z njim zmotno poistovetil, zaradi zlorabe svoje svobodne volje.

Um ni atom duše, niti ni njen sestavni del http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Sta kategorično različne narave. Že če se rahlo zaveš, da si duša, ne um, si skor v celoti odrešen depresije.

Tukaj še dodajam. In če delujem v skladu z njegovo željo, se po Njegovi milosti zavem spet kdo sem v resnici, kdo je On, kdo so drugi, kaj je ta materialna energija, kakšni so rezultati različnih dejanj duš in vsa depra oddide, ker jo zamenja notranja ekstaza.

Jaz v svojem bistvu nisem Bog, razen v tem smislu, da nič drugega razen Njega ne obstaja in ker sem jaz delček ene izmed njegovih energij sem v tem smislu tudi On, ampak istočasno nisem On, nisem Njegova volja, nisem vsemogočen, vseveden, vseprisoten, nisem energetik in ne upravljam z vsemi energijami. In ko mu postanem nenaklonjen, pozabim na to kdo v resnic sem in pridem v depro, kar On ne. A mi lahko pokažeš kaj si do zdaj že kreiral? Kar lahko nardiš je da se odločaš kako boš deloval, v danih ti možnostih, glede na tvoje prejšnje delovanje in temu ustrezno požanješ rezultate. In če je vse znanje že v tebi, mi lahko poveš kakšne barve oblačilo imam sedaj na sebi? Ti si od Boga, ne da si Bog. In Bog ni vesoljček, je tvoj večni dobronamernik. Seveda. In iz tega delim svoje izkušnje.

Bog je, sam ne zaznavajo ga vsi direktno. To kar si napisala sicer res pomaga, ampak le do neke mere in če ne greš pol še naprej, tudi le za nekaj časa.

Krišna vrže vrv, brez katere ne morš ven, ampak brez da se je primeš pa tud ne. Če misliš, da se boš rešu sam, izključno po svoji volji, po svojem trudu, neodvisno od Boga, samo ostajaš v depri.