mgd

Taprava je tista, kjer človek res verjame v Boga in tak ne pobija za prevlado.

To eventuelno počnejo vsi, ki nimajo čiste vere v Boga, tud ti, zato sem napisu taprava vera.

Taprava vera je zmeri v skladu z izbiro posameznika in tisti, ki verjamejo v Boga, se nikol ne pobijajo za prevlado. In da te ne bo skrbel, čeprav vem, da jaz nisem svoje telo, vseeno zanj skrbim z ljubeznijo.

Bolan otrok noče vzet grenkega zdravila, zato mu doktor reče, ok, če ga boš vzel ti dam bonbon in otrok vzame zdravilo in bonbon. Ščasoma ugotovi koristnost zdravila. Zato za nekatere ful sebične, ki iščejo rešitev iz trpljenja, koristna filozofija, da je ta svet iluzija in da si ti v resnic Bog, in odveži se od te iluzije, opusti nerestriktivno poželjenje oz. ga ustrezno reguliraj (ker to je blo to kar mu je delal probleme), meditiraj, spoznaj, da si zavest/Bog in bodi blažen, osvobojen. Kar jaz hočem povedat je, da je tudi to le bonbon ob zdravilu in da je sedaj čas za it naprej v še boljš, vsaj za nakatere.

V vseh religijah najdeš navidezno "sektaške" izjave, ampak treba je razumet čemu in komu in za koliko časa so namenjene. Iz Lj greš lahko v Mb z avtom ali vlakom. Ampak ne moreš z obema hkrati. Če je en neodločen in zgleda, da ne bo šel ne z enim in drugim ali pa bi rad šel z obema hkrati, mu je treba rečt, samo z avtom se da, ne z vlakom! Kasnej lahko dojameš namen teh sočutnih izjav, ki so sami navidezno sektaške in jih kot sektaške vidijo le tisti, ki so sami sektaši ali manipulanti. Al pa če se ne boš naučil snovi prvega razreda, ne boš mogel v drug razred in če se jaz spogledujem z drugim razredom, pa v bistvu nisem kvalificiran mi bo za moje dobro rečeno, da samo prvi razred je ok, drugi ni. Ko bom dojel smisel prvega razreda mi bo ta ista oseba rekla, zdaj pa greš lahko v drugega, ni slab, ampak takrat zaradi potrebne ufiksiranosti v prakso tvoje trenutne zmožnosti je blo potrebno tko rečt, zdaj je drugače, vabljen. Različne religije učijo isto ljubezen do istega Boga na različne načine in na različnih nivojih. Tud ateistične kot so budizem ali vedski impersonalizem so za nekatere nujno potrebne stopnice, predno so lahko sposobno dojet in sprejet ljubezen do Boga. Če je en zlo sebičen, ne more dojet sploh kaj to ljubezen, dajanje je. Ampak s svojim sebičnim izkoriščanjem ščasoma pride v trpljenje, ki mu ni več znosno in takrat se iskreno vpraša kaj je narobe in kaj je rešitev. Takrat za nekatere pride prav budizem ki ti razloži, da je vzrok neusahljiva sebična želja in zdaj to nehaj in boš miren. Ko proba res dobi mir (stran od žgočega občutka nerestriktivnega poželenja). Kasnej lahko s pomočjo Ved dojame kdo on impersonalno je (zavest) in si upihne še določene želje in dobi blaženost. In kasnej lahko dojame, da je le drobec zavesti, ki je od Boga in da če ga služi lahko dobi še več kot le statično in majhno blaženost svojega duhovnega sebe. En k je bil res ful sebičen, tud ko se je že odločil poiskat rešitev iz trpljenja, če mu rečeš naj služi Boga, mu to nikakor ne more bit sprejemljivo, zarad prevelke zasvojenosti, ki jo še ima, zato obstajajo ti postopni koraki. V tem smislu tudi tak "ateizem" vodi naprej, do nekje. Drgač ateizem, kjer je podprto nerestriktivno zadovoljevanje telesa in uma vedno vodi le v trpljenje... in tudi to je dobro, da spoznaš, da to ni to.

Ne vem od kje ti ideja da se odločam o tem a sem Bog al ne? Napisal sem da ne glede kako se nekdo od otrok obnaša do Boga, da mu Bog vedno želi dobro in da ga zato ga vzpodbuja (ne sili) naj ga služi, ker ga lahko edino to lahko osreči. Ja, zato pravim, ko ti ne bo več dovolj in ko boš poskusila in spoznala, boš mnenja, da za vsa živa bitja velja, da jih edino služenje Boga lahko polno osreči.

Ker trpi človk. On že ve pr seb, ko je dovolj iskren. Nisem Bog, si pa želim dobro za svoje brate. Bog si vedno želi dobro za svoje otroke, če ga poslušajo ali pa ne in zato jih vzpodbuja naj ga služijo, ker jih edino to lahko osreči. Ja, trenutno tko vidiš. Ko ti ne bo več dovolj, boš spremenila mnenje.

Če mi verjameš, to o čemer shaman trenutno sanja poznam bolj kot on, ampak sem šel čez in bi rad, da bi šel tud on kot tudi drugi, v neki polno izpolnjujočega. Ta vprašanja ga sprašujem v upanju, da uvidi pomankljivosti te filozofije, prakse in rezultata. Kot sem reku, po milosti Boga vem kakšno bolečino doživlja v srcu (ki si jo očitno vsaj tukaj na forumu še ne prizna), zato mu prenašam sporočilo Boga, za njegovo večno dobro. Če mam prav ali ne, je jasno očitno, ko je človek dovolj iskren.

Ne pravijo vse religije, da so ostale napačne. Če ločijo človeka od Boga je isti mafijski posel kot rihtat, da je človek Bog. Mi smo drobec zavesti (ne fizično in subtilno materialno telo), od Boga.

Kako če ne obstaja sploh, po tvoji filozofiji (ko ti tako pride prav)? Če pa obstaja (ko ti tako paše), pa si videl, da naslednji trenutek pride tudi ustrezna reakcija ne? Se tudi takrat zahvališ Bogu (sebi... ko ti tako paše) za to izkušnjo, al si vznemirjen in jezen na nekoga drugega (ki itak ne obstaja, ko ti tako paše)? Se da pridt tud ven iz sanj, v izpolnjujoče življenje. Vabljen.

Ko v peskovniku postaneš dovolj lačen, si naravno želiš domov jest.

Zanimiv mi je tud to, da kako lahko uživaš v seksu, jegermajstru in zelenjavi iz vrta, glede na to, da je to po tvoji filozofiji le iluzija (ne obstaja) izkušnje. Zgleda bo neki časa še pretekl predno boš pripravljen http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png p.s. zanimivi so mi verniki, ki verjamejo, da so Bog

Ja, lažni ego te drži v neizpolnjenosti, dokler se ga oklepaš. Boljš je, če služiš Boga. Poskusi in vidi.

Če ni kvalitativne razlike, katera razlika pa je pol? In če je razlika, kako je lahko pol eno brez razlike? Če pa ni razlike, zakaj pol pišeš o razlikah v izkušnjah (iluzija izkušnje, različne smeri, različni pogledi, gledalec, platno, dve različni izkušnji (ena naj bi bila iluzija)? In od kje maya? Je del enega? Če je, a je pol vse maya? Če je vse maya, od kje in kdo ve, da to je maya in zakaj jo občuti? Če ni del enega, pol eno ne more bit več eno. Mene nč ne bega, ampak vidim, da če se ti Bog osebno predstavi ali če ti ga nekdo, ki ga pozna predstavi, da si zavoljo svoje namišljene superiornosti ali enakosti želiš prikazat kot da je vse eno brez razlik (in da si ti zato Bog), samo zato, da ti ne bi bilo potrebno dat ustreznega spoštovanja, ki bi te mimogrede izpolnil, ampak za seks ti je pa sprejemljiva razlika, da si ti moški in ženska ženska in za pitje jegemajstra, da si ti ti in jegemajster jegermajster. Seveda maš pravico, da to lahko storiš in temu požanješ ustrezen rezultat, ki ga opisuješ spodaj, ki je mišljen zate, ne za Boga, ki je drgač vedno pozitivno srečen in tudi tisti, ki ga imajo radi. Po milosti Boga vem, da je On vedno srečen in osrečuje tudi vse druge, ampak da teb pa res ni lahko. Želiš biti srečen, ampak ker to želiš dosežt s seksom in jegermajstrom in lažnim egom, da si Bog, se ti sreča vedno bolj in bolj izmika, bolečina v srcu pa povečuje. Žal je tako, ampak tudi za to imaš pravico. Maš pa pravico tud, da si res srečen. Zdej v človeškem rojstvu maš to priložnost in Čejtanja Mahaprabhu daje priložnost vsem. Vabim te, da jo sprejmeš.

A je med tistim, ki gleda/vidi in sabo na filmskem platnu, v katerem igra kakšna razlika? Če ja, kako je lahko to eno brez razlike? Če ne, zakaj pišeš kot da je razlika med gledalcem in tistim kogar gleda in da bi naj imel različni izkušnji dveh različnih pogledov?

Aja, ne vem, jaz nisem še slišal take razlage od Krišnovcev. Kdo pa je ta, ki gleda? In ali ni med tistim, ki gleda in tistim, ki ga gleda razlika? Drgač "gledanje" ne bi melo smisla, a ni tko?

A nisi ti pisal o delčku, o atu in o otroku in da naj bi bog živel skozi nas in da imajo delčki smisel? Kako je lahko to pol ENO, brez da bi blo hkrati tudi različno?

A nisi ti napisal delček in ata in otrok in odnos? Ne vem, da bi jaz kje napisal, da sta delček in celota, ata in otrok ločena. Seveda sta povezana, sam eno je ata in eno je otrok, a ni tko?

Ja, in iz tega tudi kako delovat, da bo v moje in od drugih dobro. Kot si že sam napisal, Jezus nam je prišel sporočit, da je en Oče in mi smo otroci, on ni rekel da smo mi Bog, ampak njegovi otroci. Ne vem od kje naj bi bil jaz zdaj kar naenkrat Bog? Vse je iz Boga ja, ker nič drugega ne obstaja razen On, ampak eno je On osebno, eno pa smo mi, njegovi delčki, oz. bolj natančno delčki njegove mejne energije, On pa je energetik. Med nami in Bogom obstaja nepojmljiva enost in različnost. Nepojmljiva pomen, da tega ne mormo vidt z materialnimi čutili ali si predstavljat z umom, intelektom, lažnim egom, ampak je to le stvar razodetja po milosti Boga, kako to čudovito obstaja. Ne vem, da bi prenašal kakšno odgovornost na drugega, če pravim, da sem jaz jaz, Bog pa je Bog. Jaz mam svojo odgovornost in On svojo. Če bi rekel, da sem jaz On, bi s tem prevzemal odgovornost nekoga drugega name, kar ni nič boljše kot če bi jo prenašal na nekoga drugega, a ni tko? Niti ne vem, da bi kje napisal, da je Bog tam nekje daleč. Bog nam je najbližji, ker imamo odnos z njim. Če bi rekel, da med mano in Bogom ni razlike, bi se lagal in izgovarjal in skrival pred samim seboj, a ni tko?

Zakaj če je ata Bog, da bi bil to potem tudi njegov otrok? Ata je ata in otrok je otrok, a ni tko? Drgač v čemu bi blo smisel rečt da je en ata in en otrok? Seveda sta neločljivo povezana, sam še vedno je ata ata in otrok otrok, a ni tko? Sej nisem reku, da mi kot delčki Boga nimamo smisla, seveda ga imamo, sam kako naj bi bli mi s tem Bog osebno, to mi ni jasno? Ata je ata in otrok je otrok, a ni tko? In le med njima (dvema) je lahko odnos. Kakšen je to odnos med teboj in teboj, za katerega se počutiš tolk ogroženega od nekih posrednikov? In sploh če je eno ata in eno otrok, eno celota in eno delček kot tudi sam pišeš? Kako je to dvoje lahko eno in isto, ti in ti?

Zgori sem to že napisal. Ker se Jezus zaveda, da je Božji sin in deluje v skladu s tem, tj. služi Boga in v tem leži tudi njegovo dobro. Jezus nam je prišel povedat, da smo tudi mi Božji sinovi, ampak smo pozabli na ta odnos, ker smo hotl po svoje uživat in smo se zato prikrajšal za blagoslov, ki ga Bog hrani za nas in pršli v trpljenje. Jezus ve kako služiti Boga in to razodel v obliki navodil kaj ja in kaj ne počet. Brez njega, kako naj mi vemo kaj je všeč Bogu? Kdo drug kot le Bog nam lahko to razodene? In če nam On to želi razodet preko svojih osebnih spremljevalcev, kako naj mi vemo mimo njih? Če slediš navodilom Jezusa se lahko odrešiš vsega trpljenja in dobiš pravo srečo. Imaš ti tudi tak rezultat s sledenjem najglobjega dela sebe, karkoli naj bi to že bilo?

Ti si Bog osebno?

A pol slediš navodila Jezusa?

Ne, Bog je vsedober. Vse kar počne je za dobrobit vseh. Katera aktivnost da kakšen rezultat je že določeno od Boga, tega mi ne mormo spremenit, niti ne mormo spremenit, da ne bomo poželi točno tistega kar smo sejal. Se pa lahko svobodno odločamo kako bomo deloval. Niti ne mormo spremenit kaj je za nas dobro in kaj ne, ker si vsi želimo polno zadovoljstvo in ne trpljenja. To lahko dobimo le s služenjem Boga. Nič ni kopija ničesar, ker Bog je en in kdorkoli ima stik z Njim govori isto, v takih ali drugačnih besedah, na taki ali drugačni stopnji, v taki ali drugačni razlagi glede na trenutno sposobnost občinstva. Brahma kreira* le materialna telesa, opolnomočen od Boga, ni pa on vzrok živih bitij (duš). Niti ni da je on vzrok sestavnih delov materialnih teles, on jih samo skupi zmeša*. Materialni elementi večno obstajajo in njihov vzrok je Bog. Šiva uniči te materialne oblike, opolnomočen od Boga. Ne da uniči materialne elemente, ampak le oblike. Šiva ni hudič, v smislu, da bi bil zloben. Šiva je vsedober. To je na podlagi svetih spisov in realizacije svetnikov. Nisem se tega odločil, to ravno zavračam, tvoje ali od drugih imaginirane pravljice, ker raje spoznavam Krišno takega kakršen je. Seveda ima ime in tudi služit se ga da in to je tudi edino kar da človeku pravo srečo.

Vzpodbujanje ljudi naj sledijo Božja navodila iz sočutja do njih ne izključuje svobodno voljo človeka. Ker brez te, navodila sploh ne bi imela smisla. Problem je sam, če te nekdo sili. On je Božji sin in vsi smo Božji sinovi, ampak on se tega zaveda in deluje v skladu s tem, eni pa smo na to pozabil in ne delujemo v skladu s tem, to je razlika, zakaj sledit njega, čeprav smo vsi Božji sinovi.