Ne, ni vezano na gene, ampak na stanje zavesti človeka in njegove želje. Prej si omenu preživetveni gen. Res je, da za velko večino ljudi pomen, da se lahko preživijo le če nekoga drugega ubijejo (razen posameznikov, ki lahko živijo le na mleku, sadju, oreščkih, prani). Če je človk na zlo nizki stopnji zavesti in je vajen ubijati živali za hrano, zanj Vede predpisujejo posebna žrtvovanja preko katerih ubiješ določeno žival in poješ, z namenom, da se postopoma dvigneš iznad te tendence in si lahko vegetarijanc, žival (njena duša), pa tudi dobi določeno dobrobit v njeni evoluciji. In en bo reku, ja sej vegetarijanci tud ubijajo, čeprav rastline. Ja res je, tud oni ubijajo, razen tistih redkih prej omenjenih. Zato za njih Vede predpisujejo naj specifično vegetarijansko hrano ponujajo Bogu in na ta način se lahko preživljajo brez nasilja oz. z ljubeznijo, ker sami razvijajo ljubezen do Boga in tudi te rastline (njihove duše) dobijo večno dobrobit. Če en živi le na mleku, sadju, oreščkih, prani, je res manj nasilen kot klasični vegetarijanec, a vseeno je nasilen, ker jemlje nekaj kar ni njegovega brez privoljenja in služenja njihovega gospodarja, Boga in ker s tem tudi prikrajšuje tudi druga živa bitja (specifične rastline, krava, ki daje mleko, rastline ki dajejo oreščke, polboga prane itd.), da bi bila uporabljena v ljubezni do Boga. V tem smislu sem mislil, da tudi za preživetje ni nujno bit nasilen oz. je samo preživljanje lahko pozitivna dobrobit zase in za druge. Ja, če ma nekdo sebične želje, bo za dosego svojega interesa ali pa ker misli, da so mu drugi krivi za njegove probleme, slej ko prej zahteval spremembo obnašanja drugih. Ampak tudi tukaj, tudi tisti, ki si izpolnjujejo le minimalne potrebe po preživetju (drugih ne ubijajo ali zahtevajo spremembo obnašanja), so nasilni do sebe in do drugih, če ne služijo svojega gospodarja, Boga, ker sebe in druge prikrajšujejo za blagoslov, ki ga Bog hrani za njih. Zato oseba, ki je prebudila svojo naravno ljubezen do Boga, ni nasilna ali jezna, v nobeni okoliščini ali dejanju, tudi če še živi v človeškem telesu. Tisti, ki ne razlikuje med materialnim telesom in dušo in ki ne pozna odnosa med dušo in Bogom in ne služi Boga, ne more dojet kako lahko človek "ubija" (za "preživetje" ali kot npr. Arjuna) ali je "jezen" na druge, ampak ne iz neizpolnjenosti sebičnih želja ali iz prelaganja krivde, temveč iz sočutja do drugih (kot npr. Hanuman) tega ne more dojet. Niti ne more dojet, kako je lahko njegovo "nenasilje" v resnic nasilje nad samim sabo in na drugimi, če ne služi Boga.