Audente

Sem si privošlila odmor az akavico. Pol vas tuki berem. Kdo je zalublen? Vprašanje je samo, kdo ni???

pa še ena Pošiljanje razglednic, trganje cvetja in drobni poklončki; noči v mesečini; spontane odločitve; večerja kje zunaj – vse to obljublja romanco.

Kateri link????? Draugače mi gredo danes samo traparije po glavi: Spogledovanje je za moške nadvse mikavno, saj laska njihovi sposobnosti, da osrečijo žensko.

Ko ti pade nekaj na pamet, kar bi mi rad/a povedala, samo zate. Napiši mi. Kar mi ne moreš povedat na glas. Mi napiši tukaj. Vse kar te muči, kar te razveseljuje, žalosti. O čemer sanjaš. Kar si želiš. Vse lahko napišeš. Razlog mojega dne je v mojem rojstvu. A najprej je treba umreti. Med mrtvimi ni smrti. Črni golob je rdeči pelikan.

in katere bloge najbolj bereš jaz grem pa na morje naslednji teden

s čim sva si pa to zaslužili??? evo še nekaj za razvajene levčke: http://musicovery.com/index.php?ct=us

še nekaj za lep dan: CONNIE A res? Pridi kaj k meni. Tuki pestro do konca. Prav stalno ena zajebancija...en hec...jaz pa več ne vem, Kaj je ZARES????? mi lahko kdo pove?

vem...da je bilo za hec...ampak v vsakem hecu je malo resnice oki, tudi v zverinjaku ni več tako, kot je bilo. Je drugače. Zanimivo. Duhovito. Mar ne?

...na svetu Ksenia...na svetu.....po svetu...zemlji...kjerkoli češ

Nekje se življenje ustavi in vrača. Tja, kjer so najlepši kotički spominov. Šeenkrat si želi nekdanjih besed, nekdanjih pogledov, nasmehov - izginule mledosti. On ve zame. In tudi za čustva, ki so bila nekoč moja, a jih sedaj nočem več poznati, le spominjam se jih. In še to ne več vedno...nikoli ni znal podariti toplih besed, venomer sva govorila o nečem, kar nama je bilo blizu a vendar tako prekleto daleč, ker midva, Midva si nikoli nisva stala nasproti, zazrta drug v drugega, taka, kakršna sva, brez zunanjega sveta okoli naju. Vedno je nekaj odveč in to me moti. On ve zame. Ve, da se znam smejati, čeprav z njim sem redkokdaj nasmejana. Resnobni izraz na obrazu morda izpričuje žalost, a vendar, mar pozna oba moja jaza. Notranjega, ki se smeje in želi živeti. Zunanjega, zazrtega v svet, ker mora živeti, čeprav nehote. Kje se stikata ti dve podobi, nevem. In tudi nikoli nočem vedeti. Vedno je nekaj neznanega in to me moti. Nekje se življenje ustavi in vrača. Koliko časa se vrača, Ne vem. Vem le, da se nikoli več ne vrne

Jutro Tudi jaz pogrešam Jeti ampak po moje jo levček razvaja in malo poležava

Bemu...sem mislila, da so še pravi modeli potikajo naokoli...ampak se ne

Dobrojutro. To sploh ni nobeno poletje. Da te že navsezgodaj zebe? Pol pa še slabe volje, ko pričakuješ kako lepo presenečenje, je pa Nič. Grem delat. Upam, da hitro mine. Popoldan bo pa treba na kako kavico it

Poslednja pesma o tebi Poslednja pesma o tebi Krajem sedamdesetih dvadesetog veka bilo je u meni nesto od coveka ja sam davno mrtav jos od onog dana nas troje u sobi i moja sahrana I uvek svecano obecam a znam da lazem u sebi da cu prestati da se secam ovo je poslednja pesma o tebi Ujed za dusu u grlu knedla jednom zauvek bacen sa sedla izgleda da sam uzalud stario nista od snova nisam ostvario Zivim zbog drugih meni je svejedno posle tebe potop nista nije vredno podmuklo zaboli kao kvarni zubi istina je da se samo jednom ljubi

Kadar se cilji nam umaknejo v temo, ko sebi in drugim obljubimo tišino, ne iščemo več nikogar, ki ga ljubimo, ko še svojo in tujo preziramo bolečino; ja takrat, takrat počasi že umiramo. Drevo stoji pokončno in vzravnano. Srce bije v svojem ritmu, poskočno. Srce ve , naj si je dokončno. Telo je spočito in spokorjeno. Izmučila me je neizmernost vsega, ljubezni, veselja, sreče, bolečine, nezavedanja drugih in sebe. Kar v nočeh sem iskala, za kar sem jokala, želela in hrepenela, se je zjutraj zbudilo , se razveselilo sonce novega jutra me je vzdramilo. Šla sem tja kjer moja duša sanja, reka zelena teče in žubori, odplavlja, vse kar je bilo neizmernega se odpravlja, se umirja in išče resničnost, ustavlja. Na začetku bo šlo počasi, umirjeno, brez hotenj in obljub, vse polno bo praznine, vztrajati se splača, vse nekoč mine

Prepričana sem, bolj kot kdajkoli prej...včasih tudi smeh odzvanja tako kot mehlke besede

Glasna je tišina in nežna glasba skrivna preplavljata sobo mi. Počasi se pojavlja plima. Življenje hoče sanje kot otrok potapljam se vanje. V noči z luno obsijani se pogreznem in znova jadram po svodu nebeškem . Včasih potonem v temi in plavam na otok, ki leži v meni, palme in bori na plaži peščeni poslušam škržat, ki veselo se ženi. Od zeleno modre barve morja v ustih suh občutek me žeja, temna senca je postala zlata obala prazna pusta polna blata. Zato ugreznem raje se v sanje, čakam , da namesto lune sonce vstane, poglobim v dno se duše svoje, vem , vse bila samo laž je...........

Vem, Ubila sva drug drugega ko sva si zrla v oči. Rjavozelene. Zelenorjave. V najine oči obkrožene s trepalnicami, ki spletejo najin pogled. Vem, Ranila sva duši nesmrtni, ki ne vesta ne kod ne kam, kje njima je sedež postlan. Odšla sva tiho in molče, na ustih bile so besede, ječe. Samo ne danes. Kaj? Ne mi tega delat.

še ena ne prav levovska: Možakar sredi noči bulji v televizor, ko sliši predirljivo dretje svoje žene in s kotičkom očesa ujame temno postavo, kako po hitrem postopku smukne skozi okno. '' Stane!!! Nekdo me je ravnokar dvakrat poseksal!'' ''Dvakrat?? Zakaj pa me nisi poklicala že prvič?'' '' Jah, dokler ni začel še enkrat sem mislila, da si ti...''

Upam, da se levčkom kaj takega ne dogaja ??? Lovec Jaka pride domov nažgan, ko mina in se uleže v posteljo k ženi, se spravi na njo in ....... Žena zjutraj vstane in gre v službo, ko on še spi. Ko se Jaka zbudi najde posteljo vso krvavo, ker ni vedel, da je žena imela menstr uacijo. In si misli:"Ustrelil sem jo!" Gre in prešteje vse metke. Vsi so bili tam. Potem pa: "Zaklal sem jo!" Gre v kuhinjo, pregleda vse nože, vsi so bili lepo čisti odloženi. Nič mu ni bilo jasno, nakar gre v kopalnico, se pogleda v ogledalo in ..... "o shit, požrl sem jo!!!!!!!!!!!!!!"

HY. Ško ste res ena zakomplicirana bitja. Nkol vam no prav. Pol pa še rilec kuhate. Tudi prav, če vam je to v uteho.

A veš da sem res. Ni moja navada jamrat. Sam celo noč nism spala. In nabijam kašelj kot nevem kaj naj rečem. Sem se 2x preoblekla ponoč, v ta tretjo sem šla raje kr brez pižame nazaj v postlo :xx!: ampak res fakingšit takle grem dans šeenkrat k zdravniku...nej mi neki da, čeprav sem načeloma proti tabletom... edino šnops, ane? Morgen luftarček Ej mi nekaj povej ko vodnarju zmanjka poguma ali se mal skrije al kaj? a sam neki časa se dela kot da nima časa klepetat?

Morgen. Čist uničena ...pa v službo je treba

ja bo spet treba na Lent. V sredo...peljem vodnarko, da se še ona "zaljubi" v to mesto....

Kdor zna zna Vendar kaj to pomaga, če so se name lepili le nezanimivi pogledi. Nič kaj pozornosti vrednega ni blo. Razen ško. Ta me preseneča z dneva v dan. Se bo treba neznasko oddolžit. Najbolje da se kar poberem spat, dokler še normalno diham Čaj , ti rečem, še za v čevlje ni dober, ali šta mogu. Tale je pa za lahko noč dans: Ljubav ovde vise ne stanuje Evo priznajem nije mi lako, a nije slavno plakati javno, ti me ostavljas tek onako, al nema placa ispod pokrivaca, od tebe bolestna, bezuspesno lečena, za neke suze moje, ne postoje, malo sam zbunjena i zatecena, meni se samo, oci znoje, Ne nisam, ni suzu pustiila a moje, srce, na dlanu je, samo sam, tiho izustila, Ljubav ovde vise ne stanuje, Sela sam u cosak i nisam plakala, nista iz ociju, nisam istaknula, sem jedne suze koju sam ti posvetila, valjda me niko nije primetio, evo priznajem nije mi lako, a nije slavno plakati javno, ti me ostavljas, tek onako, al nema placa, ispod pokrivaca, Ne nisam, ni suzu pustila, a moje, srce na dlanu je, samo sam, tiho izustila, ljubav ovde vise ne stanuje, ne stanuje.