Skoči na vsebino

Audente

Lunatik
  • Št. objav

    10.913
  • Član od

  • Zadnji obisk

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a Audente

  1. Audente
    Nedavno tega mi je prišla v roke knjiga Dr. Wayne W. Dyerja in odločila sem se, da jo podelim z vami....
     
    Knjiga nas vabi na potovanje, na katerem nam pokaže, kako lahko preobrazimo svoje življenje z ustvarjalno uporabo misli: kako usredinimo tisto, v kar verjamemo in tudi doživimo, kako se udejeni.
     
    Vesela bom vsake vaše izkušnje, kako ste nekaj, kar ste si močno želeli, tudi doživeli.
     
     
  2. Audente
    Janša prispe na pomembno prireditev, vendar mu na vhodu pot prekriza ogromen varnostnik: Oprostite gospod, ampak brez vabila ne morete vstopiti.
    Ampak to sem vendar jaz, Janez Janša, predsednik vlade!
    Prav, pa mi pokazite svoje dokumente.
    Pa ravno danes nimam s seboj nobenih dokumentov. Osebno sem pozabil doma.
    Zal mi je, ampak resnicno vam ne morem dovoliti vstopiti.
    Pa kaj je zdaj to? A me se nikoli niste videli na televiziji? Dajte me malo boljse pogledat, no!
    Res je, zelo ste podobni predsedniku vlade, ampak saj veste, kako je... Kar nekaj ljudi je podobnih Jansi...
    Dokazati boste morali, da ste res Janša.
    Kaj pa zelite, da naredim?
    Ne vem. Tudi Zahović je pozabil dokumente, pa smo mu dali nogometno zogo in je pokazal, da obvlada in je lahko vstopil. Srebotnikova je prav tako pozabila dokumente, pa je vzela tenis lopar in zogo in dokazala, da je to res ona.
    Sranje, jaz vendar nicesar ne znam!
    Se opravicujem za neprijetnosti gospod Janša... Vstopite
  3. Audente
    Ne vem zakaj nikoli nisem pisala o tebi. O tebi, ki me spremljaš najmanj v življenju. Mogoče zato, ker je bilo med nama toliko stvari zavoženih. Nabirala se je samo kilometrina, ki je nikamor nisem mogla umestiti....niti je prehoditi...prevozila sem je veliko...ZATE...in ZAME
    In ne morem pisati o najinem začetku. Ne morem. Ker se ne čutim dovolj močno, da pišem. In ne morem biti tam; na najinem koncu. NE MOREM ti podati roke; ne morem te objeti; te poljubiti in se ti zahvaliti za to, kar ni bilo...
     
    Ne morem tega narediti...
     
    Ne glede koliko moških je bilo v mojem življenju...si ti ostal najdlje---na poseben način. Bile so stvari, ki so bile le tvoje in moje : najine. Do teh občutkov, ki si jih dajal ti in ki sem jih dajala jaz: nikoli ni prišla nobena druga....NI.......ker jih sploh ne znaš dajati niti kazati. Vse kar si dal, je bila laž. Nočem vedeti, če je čas, ki je nehal biti najin, da je to pravi čas...za razhod. Očitno mora biti...
     
    Noben čas ni pravi; ne za ljubezen in ne za izgube.
    Hvala ti za lepi dve leti..Hvala ti, ker si ves čas skrbel za mene..ter ljubil tisti del, ki ga je bilo v meni obuditi tako zlahka...mojo naivnost in najstniško ljubezen do tebe....
    Hvala ti, ker si se pojavil v mojem življenju takrat, ko sem te najbolj potrebovala. To je tisto, kar sem vedno vedela. Nekdo te je poslal na mojo pot; v pravem trenutku. .... zrasla sem. Postala še bolj samozavestna, mladostna, nagajiva, strastna....skratka LEPA.
     
    Midva pa žal nisva mogli izpolniti naju..v takšni celoti, kot sva si želela. Bila je ena sama bolečina...preden sva se srečala...potem so bile sanje...in ko sva šla narazen...Bolečina.....
    Jaz sedaj vem, da se nisem in nisem mogla posloviti od tebe. Nikakor. Kot, da sem vedno vedela, da ne morem raniti tebe; kljub temu, da sem vedela, da je najin čas minil; že davno pred današnjim dnem. ..... ti pa si ranil mene...zelo. Oprosti, ker sem vrnila v enaki meri. To ni v moji navadi....
     
    Ker jaz ne maram teh stavkov; želim ti...imej....naj ti.....
    .......bom rekla samo to:
    Midva bi lahko bila najbolj nor par: in jaz vem, da te nikoli v življenju ne bi želela deliti, če bi v sebi čutila tisto trajanje, ki ga oba hočeva danes. Na drugačen način. Poznaš tisti občutek, ko se želje enostavno razdelijo???? Nekoč so bile tukaj, z nama. In nekje med tem hitrim tempom življenja so se izgubile. ...
    Verjetno sem toliko jokala samo za mojo prvo vezo. In potem prideš TI. Zate sem bila samo igračka...igra....a zame je prišel ČAS, ko je čas, da se plača dolg. Sebi. Ti boš svojega plačal Tebi.
    Seveda, midva se nisva odločila, da bova trpela v življenju: brez ljubezni. Prav je, da ti najdeš nekoga, ki se ji boš lahko razdajal, JAZ pa sebe tega ne morem reči. In tista praznina, ki jo sedaj čutiva oba; mora verjetno priti nekdo drug, ki jo bo znal zapolniti. Pri tebi. ..
    JAZ se bom razdajala zanj in zanjo. Vsak dan in vsako minuto. Samo to šteje. Za vedno. Presenečenjem pa se ne bom upirala. Nič več ...
     
    Kako bi rekla MYSTICA - FAKING LIFE
     
    KSENIA --- UŽIVAJ BEJBA
     
    KLARUS - naj gre vse nekam..
    TIPKA - si edinstvena in neponovljiva.....
     
    AUDENTE pa - Udri jače manijače..življenje je ravnotežje. ALI GA LOVIŠ?!!!
     
    ..ampak mi smo generali, ki izgubljamo..samo zaradi tega, da dobimo..na KONCU..čist račun..s samim seboj.....danes sem pač "slabotna"...preveč sarkazma..a to ni vedno..
     
    Verjetno sem vedno želela to, da greva vsak na svojo pot; brez tega, da je vzrok druga oseba. Ker ni. Nisem potrebovala; ne takšnega povoda in ne vzroka. .... .pač....najine skupne poti ni.
     
    Hvala ti...in sam Bog ve, če bom kdaj dovolila komu v mene; na takšen način kot sem tebi. In če bo nekje nekdo navijal za mene; bom dobila svoj glas ...da midva oba najdeva tisto, kar naju bo izpopolnjevalo.......
     
    Zato le: ...PAZI NASE...Jaz pa se poslavljam z najino pesmijo..
     
    TEBI
     

  4. Audente
    Vse večkrat razmišljam o vsem skupaj. Tebi. Meni. Naju. Nas. O vseh. Življenju. Občutkih. Željah. Hotenjih. Uresničitvah. Izpolnitvah. Skrbeh. Veselju. Smehu. Joku........SVOBODI
     
    Ker moj Jaz želi nekaj prispevati temu svetu. Želi ljubiti in biti ljubljen. In želi, da to ŽIVLJENJE nekaj pomeni. Da pusti pečat. Na duši in v srcu. Tebi. Meni. Komurkoli. In želim, da tudi tvoje življenje nekaj pomeni. Meni. Tebi. Komurkoli.
     
    Vsak, ki dobro premisli ve in spozna, da JAZ obstaja. V vsakem od nas. In ta naš jaz naj ne bo skrit za koprenu srahu. Ali zanikanja. Ali nespoštovanja.
     
    Zato, ko bomo razkrili SEBE in svojo RESNICO, bodo morda ljudje okoli nas presenečeni, začudeni, veseli ali razočarani. Verjetno iz več razlogov. Mogoče me vidijo kot trdno in nezlomljivo, veselo in nasmejano, polno energije...odkrito in odprto....ker si nikoli niso vzeli toliko časa, da bi pogledali v bistvo in ga vsaj za trenutek želeli razumeti. Tudi TI ne. Ker v svojem bistvu sem drugačna. Ranljiva. Zlomljiva. In bolečina me zdela, čeprav nikoli do konca.
     
    Voljna sem razkriti svojo resnico. Svojo veličino sebi in drugim in začeti na začetku. Vzljubiti sebe in sprejeti tebe, takšnega kot si. Pogledati v tvoje in moje bistvo in se nekaj naučiti.
     
    Začenjam se ceniti in vem, da sem takšna kot sem: Enkratna. Edinstvena: Neponovljiva.
     
    IN TI TUDI.
  5. Audente
    Ali znas filtrirati slabe novice?
     
    Preden ste razocarani ali slabe volje nad govoricami, ki jih slisite o
    svojih bliznjih, raje uporabite tole!!
     
     
    V stari Grciji je bil Sokrat znan po tem, da je zelo visoko cenil
    znanje. Nekega dne je srecal veliki filozof znanca, ki mu je rekel:
    ''Ali ves kaj sem pravkar slisal o tvojem prijatelju? ''
     
    ''Samo trenutek, ''ga je ustavil Sokrat.'' Preden mi karkoli poves, bi
    rad, da naredis kratek test. Imenuje se Preizkus trojnega filtra. ''
    '' Test trojnega filtra? ''
    ''Tako je,'' je nadaljeval Sokrat. ''Preden mi poves o mojem
    prijatelju, bi bilo mogoce dobro, da bi si vzel cas in presodil o tem,
    kar mi hoces povedati. Zato se tudi imenuje Preizkus trojnega filtra.
    Prvi filter je, filter Resnice. Ali si povsem preprican, da je tisto,
    kar mi hoces povedati, resnicno? ''
    ''Ne, ''rece moz, ''V bistvu sem pravkar slisal in ...
    '' V redu, '' je rekel Sokrat. ''Torej ne ves zagotovo ali je res ali
    ne.
    Poskusiva z drugim filtrom.
     
    Filtrom Dobrega. Ali bi mi rad povedal kaj dobrega o mojem prijatelju?
    '' Ne, nasprotno...''
    '' A tako, ''je nadaljeval Sokrat, ''Hoces povedati nekaj slabega o
    njem, ne ves pa ali je to res. No, se vedno lahko naredis preizkus,
    kajti na voljo imas se en filter.
     
    Filter Uporabnosti.
    Ali mi bo koristilo, kar bi mi rad povedal o prijatelju?
    '' V bistvu ne ...''
     
    '' Torej, ''je zakljucil Sokrat, ''Ce bi mi rad povedal nekaj, kar ni
    ne resnicno, ne dobro, niti koristno, zakaj bi mi sploh kaj govoril?
  6. Audente
    Ha ha ha...v zadnjem času imam navdih za : pisanje, razmišljanje, razvijanje teorij....naj znova eno podelim z vami....skupaj jo bomo "spravili" v prakso.....
    Napišem tako, kot občutim jaz. Preričana sem, da bo moje besede vsak od vas, ki jih bo bral, občutil po svoje....
     
    Kot vsak od nas potrebuje za, odlično počutje namreč, vse ali pa nič, spet je odvisno od človeka do človeka....
     
    Da se človek ceni, potrebuje nekaj, kar je lahko čisto v nasprotju s tistim , kar potrebujem jaz.....
    Zato je superca, da mi sami ugotovimo, kaj je tisto, kar v nas samih vzpodbuja občutke ugodja in dviganja samozavesti, občutek, ad smo veliko vredni, da smo veseli in srečni. To, da prav to, moramo ugotoviti mi SAMI. Nihče tega ne bo ugotovil namesto nas. Mi in naša duša....
    Sprašujem se, od kod prihaja občutek, ceniti sebe? Iz globine ali iz višine? Od zunaj ali od znotraj?....vsekakor prihaja iz nas. To kar delamo, govorimo in pišemo. In da za tistim, kar storimo, tudi stojimo. MI sami. Brez oklevanja. Da verjamemo v tisto kar delamo in ne silimo drugih v to, da verjamejo v nas. Naj verjamejo samo, če sami to želijo. Mar ne? Zato ne prepričujmo drugih, da živijo po naših vrednotah, ampak, enkrat za zmerom, začnimo MI sami živeti po NAŠIH vrednotah in v našem prepričanju. Ne obremenjujmo se z drugimi. Niti z njihovimi mnenji.
    Vsi vemo, da je v našem lifu ogromno ljudi, ki ves čas nekaj razlagajo drugim: kaj narediti? kako narediti?.....sami pa živijo čisto po svoje. Zdaj a se nam smejejo ali ne, nima smisla niti ugotavljat niti se obremenjevati s tem...je pa res, da to ali sprejmemo ali pa zavrnemo....
    Ste se že kdaj zamislili, da taki ljudje morda živijo v dvojni bolečini? JA. Boli jih, ker želijo živeti po lastnih prepričanjih, vrednotah, smereh....pa si ne upajo in jih boli,, ker jih dugi ne slišijo, temveč zavračajo.....
     
    Zato , Dragi moji, se splača ukvarjat samo sam s sabo. CENIMO SEBE. ..Ko pridete v stik s človekom ( meni se je to zadnje čase stalno dogajalo ), ki vas ne ceni, VEDITE, da to počne, ker ne ceni SEBE. Vendar, ne čakajte in vztrajajte, da vas bo on začel ceniti , spoštovati ali ljubiti. NE BO. Dokler sami ne boste začeli ljubiti sebe......in ko sem storila ta korak ( začela ljubiti sebe ) , sem ugotovila, da takih ljudi, ki me zaničujejo in ne prenašajo, sploh ne rabim v svoji bližini.......no , če vi tega še ne zmorete storiti, pa poskušajte tako, da jim vsakodnevno pošiljate žarek ljubezni in jim govorite..pošiljajte misel, kako naj ravnajo z vami..ne jezite se. ...ne razburjajte se.....ne prepirajte se....to samo povzroča razkorak med vama...zato je res najbolje, da sebe nikakor ne ocenjujemo po tem, kako drugi delajo z nami.....saj vsi vemo, lahko se počutimo enkratno in neponovljivo in še vedno bodo obstajali ljudje, ki bodo z nami ravnali grdo, oz. ne tako kot si mi želimo , da ravnajo. In nam jemljejo energijo, uničujejo počutje...a nam to ni potrebno....ker oni ne vedo, da se tako ne ravna z drugimi. ZAKAJ? Ker se tega niso naučili. Ali pa celo niso imeli možnosti naučiti ljubiti in ceniti sebe, kako naj potem to znajo delati z drugimi. ZAČARAN krog...pojdimo ven...stran iz njega.
     
    "Vem, odnos, ki ga imam z drugim, je dober samo toliko, kot je dober odnos, ki ga ima vsak od vaju s seboj. "
     
    Takoj ko nekdo izmed naju ne zna ljubiti in ceniti sebe, to pomeni, da tega ( ljubezni ) ne bo znal dajati drugim....lahko se neskončno trudim, ustvariti dober odnos, lahko sem nežna, lahko sem ljubeča, lahko pomagam, lahko sem prijazna...samo da bi NAMA bilo lepo in dobro...vendar ON ne zmore vrniti ljubezni, po kateri hrepenim. Ker je ne pozna in je ni poznal. Kako bo potem vračal ljubezen? Zato sem pustila jezo in razočaranje za seboj...in se ne obremenjujem več s tem. RESNICA pa je, da tega dooooooooooolgo nisem razumela. Kako je to mogoče, če naj bi se dobro z dobrim vračalo??
     
    SEDAJ se vse bolj zavedam, da sem jaz EDINA, ki dobro vem, kaj se učim in kaj se moram še naučit. Ne da me na to nonstop opozarja nekdo drug. Ali da me nekdo stalno vrednoti in ocenjuje....in to še s tako nizkimi ocenami, da mi je skoraj vzelo sapo. A sem zmogla prestopit to. In zdaj sem tukaj. JAZ. Vredna največ....izstopila sem iz njegovega ocenjevanja, ker nočem, da me še kdaj prizadene. Ne on in ne kdo drug.
     
    VERJAMEM vase. Kar sem storila , kar sem naredila, je bilo najbolje tisti trenutek. Je najbolje ta trenutek. ... bo najbolje vsak naslednji trenutek
     
     
    Zato razbremenjujem sebe:
     
    jeze, razočaranja, straha, gneva, gnusa, nemoči, žalosti, bolečine....
     
    Ker me je prizadel nekdo, ki se bori sam s sabo in s svojim življenjem. In sedaj je to samo njegov problem..želim mu srečo in veliko ljubezni
     
    Jaz pa znova živim in imam se rada.
     
    Rada pa imam tudi vas.
  7. Audente
    Ko sem te dni premišljevala o vsem kar se mi dogaja...je dogajalo...bo dogajalo, sem se tudi spraševala o sebi in o tem....kako bi se lahko najbolje opisala......
     
    1. Saj poznate ono delitev v 4 osebnostne skupine (kolerik, sangvinik, flegmatik, melanholik) ???
    Do leta dve nazaj bi si rekla, da sem močan kolerik, ki vedno želi imeti vse pod nadzorom, ne prenese kritike, ugovarjanja in vsako stvar takoj postavi na svoje mesto, kar se je velikokrat izkazalo v smeri nestrpnosti.
    Na srečo imam sedaj kar precej dodanega sangvinika, rada maham z rokami, obožujem barve, veliko govorim …..ja, zadnje čase tudi veliko pišem, skačem iz teme na temo , se zabavam se smejem, uživam......Morda je v meni eno malce melanholika , saj imam rada stvari na seznamih in stvari po planu narejene...dogovorjene.…
    Ne, flegmatika pa v meni ni niti sledu.
     
    2. Ljubezen Nekako ne verjamem v večno ljubezen. Vendar ko ljubim, ljubim, se predajam in razdajam, za partnerja, hčer...starše...prijatelje.
    Iz ljubezni tudi odpuščam. Njim in sebi....z ljubeznijo premagujem bolečino....
     
    3. Moda. Sem en sam svoj model. Se oziram na modo in oblečem, kar mi je všeč in da se v tistem dobro počutim. Čeprav sem včasih opazovana in marsikdo očita drznost. Vendar: Obožujem dekolteje....in kar precej divje barve ....
     
    4. KAVA s prijateljicami. S sošolci. Klepet ob njej. Smeh. Sprostitev.
     
    5. Masaža Taka in drugačna. Vsekakor vedno ko sem v toplicah si privoščim eno ayurvedsko masažo. Ob tisti pravi glasbi. Z vročimi olji. Maserja izberem sama.
     
    6. Morje Obožujem morje. Sonce. Samotne plaže. V dvoje. Do poznih večernih ur. Peščene plaže. Zalivčke. PAG.
     
    7. Modni dodatki. Torbice kupujem s čevlji ali obratno. Nakit. Rute. Šali. Imam svoj stil..........
     
     
    Povej še TI?
    Napiši.
    Razkrij.....
  8. Audente
    Lepo in veselo moje je oko,
    ne želim si, kar nikoli ni bilo,
    nisem sama, a vendar brez poljubov,
    le pogledov in rjavih oči polno objemov.
     
     
    Niso več noči brez sna,
    ni več kot morje norih želja,
    a za vedno ostaja brez dna
    neskončen in moj vodnjak želja.
     
    Ne vračam se z jutrom v sanje,
    ne skrivam sebe in ne tebe več vanje,
    ker ti in jaz, oba v resnici živiva,
    drug drugemu ob strani stojiva.
     
    Polušam ljudi,vsak od njih govori,
    da si le nebeška obljuba,
    vendar tvoj smeh izpove mi več
    vem, njihove so besede povsem odveč.
     
    Nekega dne pač odšel boš, naprej,
    morda zašepetal sladke male laži,
    takrat se vrnila bova v sanje,
    vedi, za vedno skrila te bom vanje.
     
  9. Audente
    Sprašujem se kaj našla bi, če bi prebrala misli ti
    Nauči me navigacije ker plujem v temi
     
    Skrivnosti...
    Skrivnosti...
     
    Sprašujem se kaj našla bi, če bi prebrala misli ti
    Poslušam te dokler ne zapre zadnji nespečneš oči
     
    Nočem da sanjaš sam
    a ta umik sama dobro poznam
    daleč pa tako blizu si
    kot da te ni...
     
    A nikoli ne izvem
    kot da zvedeti ne smem
    včasih le ječi
    šepetanje v temi
    Sprašujem se kaj našla bi, če bi prebrala misli ti
    Nauči me navigacije ker plujem v temi
     
    Nočem da sanjaš sam
    a ta umik sama dobro poznam
    daleč pa tako blizu si
    Nočem da sanjaš sam
    a ta umik sama dobro poznam
    daleč pa tako blizu si
    v očeh ti gori
     
    Skrivnosti...
    Skrivnosti...
    Skrivnosti...
    Skrivnosti...
    Skrivnosti...
     
     
    BPP
  10. Audente
    A ni carica?
     
    SHARON STONE
     
    Ta ženska me navduši. Vedno znova. Pri 49 je kot mldaenka, polna energije, s krasnim nasmehom.
     
    http://www.chinadaily.com.cn/entertainment/2006-06/16/xin_3106031611418421038914.jpg
  11. Audente
    Nežno petje ptic v svetlem jutru,
    lenobnost , počitek in tvoj nasmeh v vetru,
    nikakršnih cest , znakov ali odločitev,
    le midva v svobodni strasti v letu odmikov.
    Srečna, svobodna , ljubljena. Midva.
     
    Toskanske sanje,
    nežni zvoki iz mojega grla
    v svetlem jutru, ko čutim te .
    Mižim in gledam podobe za očmi,
    trepalnicami, vekami in
    mojimi rokami s katerimi si jih zatiskam.
    Nežni zvoki sveta v svetlem jutru.
    Po prekrasnem užitku svobode, sreče in ljubezni,
    po sanjah, ki so pričarale jutro za jutrom,
    pogled strasti, poljub za poljubom,
    najlepši, ki je ostal tam, za naslednjič
    na tisti blazini. Zate.
    Nekoč ga s strastjo, prav na tisti blazini,
    mehki postejlji, skupaj znova in znova najdeva.
     
    Stopala sva po mehki mivki
    proti neskončnemu morju,
    ki je požiralo moje sledi
    na večerni plaži.
    Vsaka moja sled je izginila
    v čeljustih požrešnega Sredozemlja
    zato sem se ustavila in stala pri miru,
    da bi vsaj ena sled ostala za večno. Elba.
     
    Bili so res enkratni dnevi,
    nebo je bilo sivo in sonce ni sijalo
    in dež ni padal in veter ni pihal.
    Mirni dnevi so bili,
    ni bilo vroče in ni bilo mraz..
    Lenobno sva pohajala po ulicah.
    Si ogledovala ljudi, okušala srečo,
    posedala na trgu, sredi množice,ob kavi,
    večerjala ob svečah ob rahlem šumu morja.
    In si krojila svoje življenje samo s pogledi.
     
    Pozabila sva na bleščeče sonce ali
    divje viharje in orkane.
    Mirna, svobodna in srečna.
    Bila sva tam in nikjer.
    Kolikor misli toliko krajev.
    Prikupna zmedenost in ščemenje v trebuhu,
    vročica in mrzlica hkrati.
    Tvoj pogled ter topel nasmeh mi je napolnil telo z energijo..
    Kot bi vstala od mrtvih…
     
    Jaz. Zelo simpatična.
  12. Audente
    Ko včasih ne veš kaj bi......
    najprej en link, ki ga morda niste našli ker Pujse ni več z nami....zatorej oprosti Pujsa, ker sem si sposodla link pri tebi
     
     
    VPRAŠAJ ALKIMISTA
  13. Audente
    1.
    Sem kot grešnica
    Spokorjena morda
    Vseh neizmernosti
    Naužita vsega
    Segala skozi sanje
    Več jemala
    Kot želela
    Nikoli grabežljiva
    Le radovedna
    Hlastaje se iskala
    V vsem in povsod
    Svojo srečo želela
    Kdaj pa kdaj jo celo zaslutila
    Jo morda zdaj imam?
    Čutim vonj po njej
    Kot po cvetu
    Ki brsti
    Hiti
    Nori
    V višave si želi.
     
    Tu sem kot drevo
    Ožarjeno v soncu
    A v oči mi bode dejstvo:
    Listi si želijo ostati.
     
  14. Audente
    Bila sem kakor trd in čist kristal
    in v dihu tvojem sem se raztopila,
    bila sem gruda, ki še ni rodila
    in v srcu tvojem sem pognala kal.
     
    Vse sem ti dala in nič mi ni žal,
    vem, kaj usode volja je in sila,
    vem, kaj je teža, kaj so lahka krila,
    vem, da le veter bežen si in val.
     
    In če val si,
    odnašaš vse, odnašaš moje mlade veje,
    tja v temne globočine.
     

  15. Audente
    Včeraj kot da ni bilo obstanka. Me je vleklo ven kot en magnet. Si reče: kaj ko bi jo manila na Lent??
    In proti večeru jo popiham tja na Štajersko. Sem si šla ogledat Phil Collins Show.
    Dobri so tile Peter Januš in ostala družba. Si zaslužijo en velik Aplavz....
    Sem hotela prilepit eno slikico. Pa ne gre. Jo bo treb zmanjšat. Grem poskusit v sliko mat.
    Ponavadi imam čisto prevelike fotke. Da vidim, če bo uspelo.
    Srečala sem polno znanih fac. Gužva taka, da te kap. Vzdušje enkratno. Obvezno si privoščite en večer v
    štajerski prestolnici. Pomirja duha in telo. Pa kak kozarček rujnega spijte. Na zdravje vseh.
     
    No in fotka:
     
     
  16. Audente
    DAnes mi je dolgčas. Čeprav imam veliko dela. Vendar me nekaj moti. Kaj?
    Na to vprašanje še nisem našla odgovora.
     
    Bom zato postavila svoj Blog. Nevešča sem v tem. A se bom naučila.
    Tukja bom zbirala vsakodnevne utrinke.....
  17. Audente
    Včasih človek pride do točke, ko se vpraša: Kam pa zdaj? Takole ne bo šlo več. Bo treba nekaj ukrenit....spremenit.
    Včasih spreminjanje zavožene igre zahteva vizijo, predvidevanje in tveganje. Treba je spremeniti svoj pristop in včasih s pogajani doseči cilj.
     
    Vendar, ali je takšno tveganje oziroma takšen pristop možen tudi v zaupnih odnosih in pri izražanju čustev? Tukaj, draga/gi moj/a, se zatakne.
    Kako ravnati v takšnih primerih? Kako tvegati? Koliko tvegati? Vztrajati pri svojem ali ne?
     
    Naklonjenost nekomu drugemu moramo znati pravilno pokazati, če želimo, da je odziv takšen, kot ga pričakujemo. Vendar kako?
    Včasih pomaga, da prevzamemo pobudo. Delujmo pozitivno. In dajmo tisto, kar želimo dobiti.
     
     
    Kaj je zmagovita igra?
     
    Na nek način je zmaga nekaj, kar rečeš, da je, ali pa priznaš, da je.
    Zmaga ni rečeno, da pomeni veliko bogastva, veliko denarja, hiša, avto...
    Zmagovati pomeni določati, kaj je pomembno za vas in živeti v skladu s tem.

    Moj cilj je življenje, ki je uravnoteženo, prijetno in zadovoljujoče. To je lahko dobro zdravje, iskreno prijateljstvo in samospoštovanje.


     
     
    "Dosleden človek veruje v usodo, muhasti v priložnost." B. Disareli
     
    Ja. Vsi imamo sanje in globoko v sebi želimo verjeti, da smo nekaj posebnega, da smo pomembni,
    da se lahko dotaknemo drugih na poseben način in da lahko pripomoremo k temu, da bi svet postal prijaznejši svet za življenje.
    Vem, da si je vsak od nas zamislil, kakšno življenje Želi in si ga Zasluži.
    Vendar, marsikdaj se nam te sanje rušijo....porušijo, ker so pritiski vsakdana prehudi. Sanje se razblinijo.
    Vendar, za to še ne smemo spustiti usode iz svojih rok. Mi smo zmagovalci svojega življenja. Kakorkoli.
    Zato moramo prijeti Usodo v svoje roke in najti način, kako uresničiti sanje in uporabiti moč, ki spi v nas.
    Spi , ja. Samo prebuditi jo je treba. MOČ.
     
    Včasih ljudje počnemo stvari, ki niso uspešne ali nam celo škodijo.
     
    Ponujam en seznam. Vzemi si čas in ga preglej. Kje si?
     
    Če bo tvoj obraz preletel obžalujoč nasmeh, ko se prepoznaš, vedi: Nisi edini.
     
    * Ali premalo spiš in zato hodiš naokrog stalno utrujen?
    * Ali občasno začneš shujševalno dieto, ki ni uspešna učinek pa ne traja dolgo?
    * Ali se oštevaš, se sramotiš in si rečeš bedak?
    * Ali bolje skrbiš za svoj avto kakor zase?
    * Se čutiš krivega , če delaš kaj zase in če si vzameš prosti čas samo zase?
    * Ali kupuješ stvari, o katerih veš, da si jih ne moreš privoščiti?
    * Ali nenehno premlevaš pretekle dogodke - in se spet in spet vznemirjaš?
    * Ali te skrbijo stvari, ki se nikoli ne zgodijo?
    * Ali izpolnjuješ obrazec za dohodnino zadnje ure pred rokom- leto za letom?
    * Ali piješ kavo za poživitev in obenem potrebuješ pomirjevala?
    * Se ti zdi, da garaš a vseeno ne shajaš z zaslužkom?
    * Ali prenašaš slabe odnose, misleč , da si ne zaslužiš boljšega?
     
    Če odgovoriš na tretjino vprašanj pritrdilno.....dobrodošel v vrstah človeške šibkosti.
    Če težavo prepoznaš, si že storil prvi korak naprej.
     
    In narediti spremembo na večih področjih, to je Moj cilj.
     
    In kako vzeti vajeti v svoje roke???
  18. Audente
    Ob oknu gledajoč to ravnico
    redki žarki sonca gledajo ptico,
    duša je brez teže, moja je, prazna
    pripeta v večnost, meja več ne pozna.
     
    Na pladnju obzorja je sonce, samo
    senca oblakov pada k mojim nogam,
    lebdi le na širini neba modrega
    za njim ostaja teža bremena mojega.
     
    Veš sonce, ni me več strah,
    ne veš, kaj zapisala sem s stopinjami v prah !
     
    Občutil v hladnem si jutru nežen vdih,
    veš, čutila sem tvoj globoki izdih,
    že davno pozabljeno je notno črtovje,
    napisane kitice ne bodo šle v vesolje.
     
    Ostal za vedno bo prešeren smeh
    in spremljal te na vseh zaprašenih poteh,
    nikoli ni prepozno da se zaveš,
    bila je pot, oba bila sva peš.....
     
    Na vseh utrujajočih in samotnih poteh,
    ali še slišiš moj iskreni smeh ?
×
×
  • Objavi novo...