Poznati pravila vedenja in osvojiti jih tako, da postanejo del nas, pomaga pri sproščenosti, pomaga nam da bolje razumemo druge, da jim prihajamo naproti, da jim pokažemo, da jih upoštevamo in spoštujemo, da so nam pomembni.
Sprejemanje in razumevanje pravil bontona spada v omiko in nas vodi k večji harmoniji s svojim okoljem. Ravno kultura obnašanja je eden najbolj vidnih elementov splošne kulture posameznika in celotne družbe.
Bonton je zbirka pravil, dogovorjenih in sprejetih norm obnašanja v določenem časovnem obdobju. Na razvoj teh pravil pa vpliva splošna kultura, stopnja civilizacije, religija, družbena ureditev in vedenjski vzorci.
S poznavanjem pravil in zahtev obnašanja lahko razumemo, da so vsa ta pravila zasnovana na morali in etiki, na vrednotah človeka, na njegovih vrlinah, in čeprav se formalnosti spreminjajo, človekova drža, moralna podoba nikoli ne zastara.
Kultura vedenja pa ne pomeni le odnosa do drugih ljudi, temveč vključuje tudi odnos do sebe, odnos do narave, živali, rastlin, do tujih in naših materialnih dobrin.
Pravila obnašanja se lahko prilagajajo času, situacijam, priložnostim, potrebam … spreminjajo se, toda namen pravil ostaja vedno isti.
Oljka, delo priznane Ane Nuše Kneževič, vam bo pri vprašanjih pravilnega obnašanja velikokrat svetovala in vas rešila iz zadreg.
Ana Nuša Kneževič je diplomirana estetologinja in se ukvarja z interpersonalno komunikacijo in estetiko. Svoja znanja in izkušnje, ki jih zdaj uspešno - pri skupinskem ali individualnem delu - prenaša ljudem različnih poklicnih profilov, je pridobila na študiju v Avstriji, Jugoslaviji, Angliji in ZDA.
Danes ni cenjena in iskana le doma, temveč tudi v tujini. Zanjo so značilni pozitivna naravnanost, dovršen nastop, samozavest, široko znanje in moto, da "ostaneš tak, kakršen si, in to, kar si, ne pa kaj drugega" ter "da si zvest sam sebi".
Včasih menimo, da bomo težave rešili z denarjem, ki pa ga primanjkuje. Zato delamo vedno več, rezultatov pa ni. Še bol "na silo pritiskamo", a še nismo zadovoljni, vrtimo se v začaranem krogu, postanemo žrtev usode....prepustimo se vsakdanu. Tako pozabimo na tisto iskrico v sebi, ki nam daje moč in navdih, - ne le da gremo naprej, ampak tudi dosežemo zastavljene cilje. To je moč, ki ruši vse bregove in ovire ter nas vrača v naše pravo bistvo- v srce.
Novo usklajevanje med strankami glede vojnih zakonov je po mnenju premierja Janeza Janše prineslo korak naprej. Pa je to res?
Osnutek zakona je bil preverjen med poslanskimi skupinami in v strankarskih bazah, kljub dopolnilom pa soglašajo, da "se gre naprej", pojasnjuje Janša. Stranke imajo še en teden časa, da dopolnijo SD-jev predlog, pozneje pa se bo pripravil čistopis, ki bo še enkrat strankarsko preverjen. Če bodo tudi takrat soglasni, bo vložen skupen predlog.
Predsednik SD-ja Borut Pahor je bil po sestanku optimističen in je dejal, da do konca manjka le še odločilen korak. Strankarski vodje se bodo še naprej izogibali ideološkim razpravam, če bo to seveda mogoče, saj po besedah premierja te razprave v preteklosti niso pripeljale nikamor. Janša dodaja, da je celoten sestanek potekal s ciljem izpeljave odločbe ustavnega sodišča in zagotovitve pravice tudi tistim kategorijam, ki so bile do zdaj izvzete, za kar se je ugotovilo, da je protiustavno.
Zadovoljstvo s sestankom so izrazili tudi v SLS-u. Po besedah njihovih predstavnikov dogovor zaradi tehničnih razlogov še ni bil mogoč, posebno pozornost pa bo stranka namenila tudi določbi, po kateri bi status žrtve vojnega nasilja dobili tudi otroci in interniranci.
Nič napredka ali celo korak nazaj
Se pa s tem ne strinja predsednik Zaresa Gregor Golobič, ki pravi, da rešitvi niso nič bližje in da bo pomemben šele sestanek po vseh prispelih dopolnilih. Vseeno se mu zdi smotrno, da se v tem mandatu konča poglavje te knjige, ki se že predolgo vleče.
Predsednica LDS-a Katarina Kresal pa celo meni, da gre, zahvaljujoč predlogom SDS-a, celo za korak nazaj. Predlog SD-ja se ji zdi sicer sprejemljiv, da pa omenjena dopolnila SDS-a predlog spet vračajo nazaj na točko, kjer bi se status žrtev vojnega nasilja dodelil tudi tistim, ki so sodelovali z okupatorjem. Čudi jo tudi to, da v SD-ju že danes niso izrazili nestrinjanja s tem.
Država potrebuje strukturne spremembe, ki pa niso možne brez dialoga med politiko in socialnimi partnerji
Poslavljajoče se leto je za največjo opozicijsko stranko, Socialne demokrate (SD), "leto neslutenega vzpona, ki pa še ni zagotovilo za zmago na parlamentarnih volitvah v letu 2008". Zdaj so v SD pred dvema ključnima nalogama: pripravo stvarnega alternativnega vladnega programa in sestavo dobre vladne ekipe, s katero bodo poskušali prepričati volivce, je ob pregledu bilance letošnjega leta in napovedi za prihodnje leto na včerajšnji tiskovni konferenci ocenil prvak in ob morebitni zmagi tudi premierski kandidat SD Borut Pahor.
Predsednik SD strankin vzpon pripisuje tudi strukturnim, organskim spremembam znotraj stranke, ki so se začele s kongresom leta 2005, v državi pa sam v tem letu opaža spremembe v vsebini in načinu vladanja, ko se je "pričelo rušiti mostove sodelovanja". Kljub temu Pahor vladi pripisuje tudi nekaj dobrih stvari, s katerimi se bo lahko podala v tekmo za še en mandat, in sicer visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost. Problema, ki ostajata in sta skrb zbujajoča, pa sta visoka inflacija in zadolževanje države. Tudi zato si bodo SD prizadevali za stvaren vladni program, ki bo zahteval strukturne spremembe, nujne za Slovenijo, če ne želi nazadovati, je napovedal Pahor. K že večkrat izrečeni napovedi, da bo pri izbiranju vladne ekipe sposobnost ljudi pred politično lojalnostjo, pa je dodal še napoved, da je treba omejiti moč politike v nekaterih družbenih podsistemih, kjer s "preveliko močjo deluje moteče".
Ob tem je na novinarsko vprašanje, kaj meni o vladnem boju proti tajkunom, tudi preko urada za varstvo konkurence, Pahor odvrnil, da bo morala politika pomesti pred svojim pragom, kajti po njegovem mnenju v minulem desetletju in pol politika ni poskrbela za dovolj jasno privatizacijsko zakonodajo, ki bi določala pravila igre na trgu in tudi sankcije za tiste, ki se jih ne držijo.
Prva pesem je kot prva ljubezen:
s prvo ljubeznijo molčimo na štiri oči,
v prvi ljubezni ne znamo šteti do tri
in prva ljubezen se rima samo na bolezen.
Prva ljubezen nas v spominih obišče,
ko nam sivijo lasje.
Prva pesem z mano gre.
In kadar sva sama, njen glas, zaupen in tih,
zašepeta iz prve pesmi okorni stih.
So lepi trenutki, ko človek želi biti prijazen do drugih ljudi. Ni važno kako, kaj in kje se zgodi, le lepše in lažje življenje se zdi. .... .IMEJ SI LEPO
Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti. Zazreti se v nebo in videti sonce, opazovati cvetje in zvezde ponoči. Gledati otroke, se igrati in smejati z njimi.
Delati, kar te veseli, sanjati. Prepustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen… Tedaj postane življenje praznik. ... . NAJ TI BO SLEHERNI DAN PRAZNIK!
Dobrega dejanja ne moreš nikoli storiti prehitro, saj nikoli ne veš, kdaj bo zanj prepozno. ... . BODI DOBER
Obogatimo svoje življenje.Ne s stvarmi, ki imajo vrednost,ampak s stvarmi, ki so vrednote. ... . BODI BOGAT
Sejte danes veliko nasmeškov in prijaznih besed, pa boste jutri želi smeh in prijaznost. ... . BODI PRIJAZEN
Le s pomočjo drugih lahko rastem.Potrebujem jih, toda ne zgolj zato, ker mi veliko pomenijo, ampak tudi, ker lahko zanje veliko storim. ... . BODI PRIJATELJ
Življenjski cilj vsakega posameznika je vedno isti: napredovanje v dobrem. ... . BODI DOBER
Sreča je tisti občutek navdušenja, ki te spreleti, ko se nekam odpraviš, brez trohice obžalovanja ali pomisleka. ... . BODI SREČEN
Velik izziv življenja je premagati meje znotraj sebe, jih odriniti tja, kamor še v sanjah ne bi pomislili, da je mogoče. ... . BODI MOČAN
"Tisti dan, ko boš prevzel popolno odgovornost sam zase, tisti dan, ko nehaš iskati izgovore, takrat se začne tvoja pot do cilja!"
Ne, da se nečesa ne upamo storiti zato, ker je težko,
ampak je to težko zato, ker si tega ne upamo storiti. ( Seneca )
Izgubila sam igračko, ki me je spremljala skozi moje otroštvo...
a dobila sem spomin na ljubezen tistega, ki mi je igračko podaril.
Izgubila sam zaščito in otroško domišljijo...
a dobila sem možnost, da se razvijam in živim svobodno.
Izgubila sam mnoge ljudi, katere sem imela rada in ki jih še ljubim...
a dobila sem ljubezen in vzorec, kako je treba živeti.
Izgubila sam edinstvene trenutke, ker sem jokala, namesto, da bi se smejala...
a odkrila sem ugotovitev: kadar izžarevam ljubezen, jo tudi žanjem.
V življenju sem veliko izgubila, toda navkljub vsem izgubam, poskušam dobiti.
Vedno se je namreč mogoče boriti se tisto, kar imamo radi, saj je vedno možnost za nov začetek.
Ni pomembno v katerem trenutku življenja se utrudiš - pomembno je, da vedno lahko ponovno začneš.
Ponovno začeti pomeni dati samemu sebi novo možnost, pomeni obnoviti upanje v življenje in to, kar je najvažnejše – imeti vero v samega sebe.
Ste veliko pretrpeli v tem obdobju ? ...
To je bilo učenje !!!
Ste veliko jokali ? ...
To je bilo prečiščevanje duše.
Ste bili ogorčeni ? .....
To je bilo zato, da lahko oprostite.
Ste bili osamljeni ? ...
To je bilo zato, ker ste zaprli vrata.
Verjamete, da je vse izgubljeno ? ...
To je le začetek, da si opomorete.
Se počutite osamljene ?
Poglejte naokrog. Videli boste polno ljudi, ki čakajo na vaš nasmeh, ki čakajo, da se vam približajo …
Pričnite od začetka!
Danes je odličen dan za nov začetek, za novo poglavje v vašem življenju. Kaj želite doseči ? Postavite si cilje ! Glejte naprej, veliko sanjajte, zaželite si najboljše od najboljšega in življenje vam bo dalo vse, kar si želite.
Če želimo malo, malo tudi dobimo.
Toda, če si močno želimo najboljše, gledamo pozitivno in se borimo za to, bo dobro sigurno prišlo v naše življenje – verjemite !
Danes je dan za mentalno pospravljanje. Odvržite vse, kar vas je obremenjevalo v preteklosti.
Odprite srce novemu življenju, novi ljubezni, novi zvezi. Vsi smo ustvarjeni zato, da ljubimo večkrat v življenju in smo tudi mi sami manifestacija ljubezni.
Življenje vas kliče, nudi vam novo avanturo, novo potovanje, novo zadovoljstvo.
Odločite se danes napraviti vse, kar je mogoče, da boste dosegli svoje cilje.
Verjemite v življenje, verjemite v sebe!
20.10. leta 1958 se je rodil hrvaški pianist Ivo Pogorelič. Hrvaški virtuoz Pogorelić, svojega pubertetništva niti ni mogel izživeti, saj je dnevno igral na klavir do 12 ur, in tako iz leta v leto in pod vodstvom mentorice, s katero se je tudi poročil. Njegova kariera se je začela leta 1980, ko je nastopil na tekmovanju v Varšavi. Velja za prodornega interpreta pianistično zahtevnih del 19. in 20. stoletja, zlasti Chopina, Lizsta in Prokofjeva. Doslej je imel več kot 1000 nastopov. Je tudi dobitnik številnih glasbenih in drugih nagrad.
Simfonični orkester RTV Slovenija
IVO POGORELIĆ
Dodatni koncert 5. 12.
Solist: Ivo Pogorelić, klavir
Dirigent: En Shao
S. Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18
S. Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu, op. 27
Pianist Ivo Pogorelić buri duhove, že odkar je leta 1980 po spektakularnem sporu med člani žirije ostal brez nagrade na Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi. Pogorelić je naredil bleščečo mednarodno kariero, znan pa je po svojih tehnično dovršenih, a drznih interpretacijah, v katerih dosledno uresničuje svoje notranje interpretativne vizije. Izjemno priljubljeni romantični Drugi klavirski koncert S. Rahmaninova kar kliče po novi razlagi in Pogorelić nam jo bo nedvomno predstavil. V drugem delu koncerta bo šef dirigent orkestra En Shao predstavil Drugo simfonijo istega skladatelja, poznoromantično delo, ki pomeni zaradi skrivnostne zapletene strukture (simfonija je kot nekakšen palimpsest, pergament, na katerega so pisale svoja spoznanja generacije piscev) preizkusni kamen tako za dirigente kot za orkestre.
Je bil kdo morda na koncertu? Vam je bilo všeč?
Res mi je hudo, ker nisem prišla do kart.....
Današnji uvod v dan naj bo s Soncem obsijan,
naj nas združi v objem,
da skupaj ustvarimo sprejem igri, smehu, plesu, petju,
jesenskemu listju in dišečemu cvetju.
Ustavimo se v trenutku in prepustimo zdaj občutku,
naj nas v smehu zavrti in odnese vse skrbi,
vse analize, razglabljanja, hotenja, stremljenja,
kam gre svet, kaj je prav in kaj je narobe, kdo se ne zaveda življenja
osvobodimo svoje misli, glavo, um,
naj nas prevzameta igriva drznost in pogum,
da užijemo ta trenutek prav do konca in naprej,
brez strahu in prav brez mej,
bodimo razposajeni in razigrani,
do konca utrgani in nasmejani,
naj se od dobrega iskri,
sklenimo ta krog srčne strasti.
Iskrivo veseli in dobre volje,
pustimo naj se zgodi Svet na bolje!
Nekoč je učitelj vprašal svoje učence: >Zakaj ljudje kričijo, kadar so jezni?
Učenci so razmišljali nekaj časa: Zato ker zgubimo potrpljenje, je odgovoril eden izmed njih - zato kričimo.
Vendar, zakaj bi kričal, če je oseba poleg tebe? je vprašal učitelj, ali ni mogoče govoriti potihem - nalahno? Zakaj kričiš, ko si jezen?
Učenci so dajali še nekatere druge odgovore, vendar nobeden ni zadovoljil učitelja. Končno je razložil: Kadar sta dve osebi sprti, jezni, se njuna srca zelo oddaljita. Zato morata kričati eden na drugega, da njun krik preseže razdaljo in se utegneta slišati. Čimbolj sta jezna, glasneje morata kričati, da se slišita, ker je razdalja med njima velika.
Nato je vprašal učitelj: Kaj se pa zgodi, ko se dve osebi zaljubita? Si ne kričita, govorita si nežno, zakaj? Njuna srca sta si zelo blizu. Razdalja med njima je zelo majhna.
Učitelj je nadaljeval: Kaj se zgodi, ko se še bolj zaljubita? Ne govorita.
Le šepetata in se še bolj zbližata v svoji ljubezni. Končno ne potrebujeta niti šepeta. Se gledata in to je vse. Takšni sta dve osebi, kadar se ljubita.
Potem je nadaljeval: Kadar se prepirate, ne pustite, da se vaša srca oddaljijo;
ne izgovarjajte besed, ki bi vas še bolj oddaljile, ker bo prišel dan, ko bo razdalja tako velika, da ne boste našli več poti nazaj.
Avtor: P. Nadino Conte
Tako dobra misel, da je ne morem obdržati samo zase in jo čisto potiho posredujem naprej.
Že kar nekaj časa razmišljam o tem. O ljudeh. Njihovem delu in službi ( če jo imajo ). Tudi o svojem delu in o svoji službi. O odnosih tam...
Prepričana sem, da se v tem času, ki ga živimo, 90% ljudi boji za svoje službe, predvsem tisti, ki imajo družino. Vsi se bojijo / mo postati žrtve...da nam ne bi pristrigli peruti, da bi uvedlji še bolj nemogoče pogoje ( daljši delovni čas...še več dela za nič nadomestila...)... Včasih pa je tudi tako, da lahko držiš jezik za zobmi, pa greš nekomu tako na živce, da te nenehno nekdo "zajebava".
Pri nas je v zadnjem času zaslediti samo iskanje napak. Vsaka napakica šteje kot največji minus. Če izgubiš "ugled" - "zaupanj3" ( ker se je nekdo pač tako odločil in te nenehno diskreditira).....potem ti ni pomoči. In to me strašansko moti. Čeprav sem mlada, se mi trašno "kolca" po časih izpred desetih let, ko se spomnim bivšega šefa, ki nam je iz dneva v dan zagotavljal : TAKO LEPO KOT NAM JE SEDAJ; NAM NIKOLI VEČ NE BO ! Takrat sem si mislila, pa le kaj blebeta. Sedaj točno vem ( hava ti Damjan, da si me prejšnji dan spet spomnil na to )....